1. Rekordni 10. polet iste prve stopnje Falcona 9

Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo omenite in po želji tudi opišete v komentarjih pod člankom. Najboljše opise lahko izpostavimo v članku samem. Odprti smo tudi za kakršne koli pripombe na aljosa.masten@rtvslo.si.

Ameriško podjetje SpaceX je že desetič izstrelilo isto prvo stopnjo rakete Falcon 9 in s tem postavilo nov rekord v večkratni uporabi.

Tokrat je Falcon 9 poletel v nedeljo ob 8.42 po našem času s Cape Canaverala (Florida, ZDA). V orbito je uspešno dostavil 60 satelitov Starlink. Prva stopnja je uspešno pristala na robotski ladji. Njenih deset poti v vesolje je razvidnih tudi s sajaste površine.

Med drugim so jo uporabili za prvi testni polet Crew Dragona na Mednarodno vesoljsko postajo (Demo-1) in za kar sedem misij Starlink.

Čeprav so prve stopnje Falconov 9 načrtovane za deset uporab, to še ni konec. SpaceX bo izstrelitve nadaljeval in tako preizkušal omejitve opreme.

Na Marsu pristal kitajski rover

Večkratna uporabnost kot prag revolucije

Nikomur drugemu na svetu še ni uspelo razviti večkrat uporabne orbitalne rakete, kaj šele, da bi opravil toliko poletov. Drugi svetovni proizvajalci raket zdaj hitijo razvijat svoje "kopije" Falcona 9 ob kopnečih tržnih deležih. Medtem SpaceX pripravlja izstrelitveni sistem, ob katerem bo uporabna tudi druga stopnja – Starship. Ni nujno, da bo uspel, a v tem primeru bo obrnil svetovno izstrelitveno industrijo na glavo in sprožil revolucijo v raziskovanju vesolja. Možnost je precej povečala Nasa, ki je v razvoj Starshipa presenetljivo vložila tri milijarde dolarjev in ga izbrala za uradni lunarni pristajalnik programa Artemis.


2. Kitajska raketa nenadzorovano padla, a zadela ocean

Izstrelitev Dolgega pohoda-5B. Foto: EPA
Izstrelitev Dolgega pohoda-5B. Foto: EPA

Ostanki kitajske rakete Dolgi pohod-5B, izstreljene prejšnji teden (poglavje 1), so zgoreli nad Indijskim oceanom, trdijo kitajski državni mediji, ki jih povzema MMC.

Raketa naj bi po poročanju kitajskih medijev padla zahodno od Maldivov. Površje Zemlje naj bi dosegla v nedeljo ob 2.24 po greenwiškem srednjem času, tj. ob 10.24 po času v Pekingu, poroča britanski BBC.

Napovedi strokovnjakov pravilne

Nenadzorovan padec rakete na Zemljo so spremljala tako ameriška kot tudi evropska središča. Po navedbah storitve Space-Track, ki uporablja podatke ameriške vojske, so ameriški sistemi raketo nazadnje zaznali v Savdski Arabiji.

"Operaterji potrjujejo, da je raketa dejansko padla v Indijski ocean severno od Maldivov," je tvitnila. Po navedbah ameriškega vojaškega vesoljskega poveljstva se je raketa "vrnila nad Arabski polotok" ob 4.15 po srednjeevropskem času.

Gibanje rakete je bilo v skladu z napovedmi strokovnjakov, da bodo razbitine najverjetneje padle v ocean, saj 70 odstotkov Zemlje pokriva voda. Ker je šlo za nenadzorovano padanje, sta bili veliko zanimanje javnosti in ugibanje, kjer bo pristala.

Obrambni minister ZDA Kitajski očital malomarnost

Obstajala je bojazen, da bi deli rakete lahko padli na naseljena območja. Ameriški minister za obrambo Lloyd Austin je zatrdil, da je Kitajska malomarno dopustila, da raketa pade iz orbite.

Očitke, da je nenadzorovan padec tako velikega predmeta nevaren, Kitajska zavrača. Tamkajšnji državni mediji so poročanje zahodnih medijskih hiš o tem označili za napihovanje. Predvideli so, da bodo ostanki rakete padli v morje.

Spomnili so še, da je druga stopnja rakete Falcon 9 pred kratkim nenadzorovano padla na neko kmetijo (poglavje 1).

Po prvem poletu rakete Dolgi pohod-5B so maja 2020 njeni deli padli na območje Slonokoščene obale, kjer so poškodovali več domov in vasi. V ameriški vesoljski agenciji Nasa so to označili za zelo nevarno (poglavje 5).

S taistim tipom rakete je Kitajska pretekli teden v vesolje poslala glavni modul za svojo prihodnjo vesoljsko postajo Tjangong (Nebeška palača), ki bo predvidoma končana prihodnje leto (poglavje 1).


3. Rusi v vesolje pošiljajo filmarje, že oktobra naj bi posneli prvi igrani film

Maezava si res želi v vesolje. Foto: Roskozmos
Maezava si res želi v vesolje. Foto: Roskozmos
Rusi v vesolje pošiljajo filmarje, že oktobra naj bi posneli prvi igrani film v vesolju

Ruska vesoljska agencija Roskozmos bo že oktobra na Mednarodno vesoljsko postajo poslala filmsko ekipo, ki naj bi prva v vesolju posnela igrani film, piše MMC.

V vesolje naj bi Roskozmos z izstrelišča Bajkonur že 5. oktobra poslal igralko Julijo Pereslid in režiserja Klima Šipenka, ki bosta na Mednarodni vesoljski postaji posnela film z naslovom Izziv. Šlo naj bi za igrani film, vesoljsko dramo, ki bo namenjena popularizaciji ruskih dejavnosti v vesolju in poveličevanju poklica kozmonavta.

Filmu na vesoljski postaji se poleg Cruisa in Muska pridružuje še Doug Liman

36-letna Rusinja in leto starejši Šipenko bosta urjenje začela 1. junija, priprave pa bo snemala ruska televizija Channel One. Rusija bo s tem projektom postala prva država, ki bo igrani film dejansko posnela v vesolju.

Ameriška vesoljska agencija Nasa tako znova zamuja – načrti za snemanje hollywoodskega filma na Mednarodni vesoljski postaji v sodelovanju z igralcem Tomom Cruisom so namreč šele v povojih.

Maezava si res želi v vesolje

Ruska vesoljska agencija pa namerava decembra na postajo poslati tudi japonskega milijarderja Jusakuja Maezavo. "Zelo sem radoveden, kakšno je življenje v vesolju. Načrtujem, da bom to odkril in delil s svetom na svojem kanalu YouTube," je dejal 45-letni milijarder. Na poti se mu bo pridružil tudi filmar Jozo Hirano, ki bo celotno avanturo tudi posnel.

Japonski milijarder bo osmim srečnežem plačal pot okoli Lune

Maezava, ki sicer skupaj z osmimi ljudmi na raketi podjetja SpaceX načrtuje tudi polet okoli Lune, in Hirano bosta s kazahstanskega Bajkonurja z raketo Sojuz poletela predvidoma 8. decembra. Oba sta zdravniške preglede že opravila, njuno urjenje za polet pa se bo začelo junija – v centru za urjenje Jurija Gagarina, ki je v ruskem Vesoljskem mestu blizu Moskve. Pot bo trajala 12 dni, zanju pa bo skrbel kozmonavt Aleksander Miškurin, ki je bil doslej na Mednarodni vesoljski postaji že dvakrat.

Tako bosta Maezava in Hirano prva japonska turista na tej postaji, kjer jih je bilo doslej sicer že osem. Nazadnje je bil leta 2009 tam Kanadčan Guy Labierte, soustanovitelj artistične skupine Cirque du Soleil. Cena poleta ni znana, ameriška revija Forbes pa ugiba, da tovrstni podvig stane od 20 do 35 milijonov ameriških dolarjev (okoli od 16,5 milijona do 29 milijonov evrov) na osebo, še piše MMC.


4. Težave z raketo, ki bo izstrelila teleskop James Webb

Foto: Nasa/Chris Gunn
Foto: Nasa/Chris Gunn

Prihodnji vesoljski teleskop James Webb je prestal še en test. Nasini in Northrop Grummanovi inženirji so še zadnjič postavili njegovo 6,5-metrsko zrcalo (ob izstrelitvi bo zloženo v raketi). Sledita še zadnje razgrinjanje toplotnega ščita in postavljanje hladilnega sistema. Zatem bo teleskop zložen romal v Francosko Gvajano, od koder bo poletel v nebo, in to po desetletjih razvoja in devetih milijardah evrov stroškov.

Video: Webbovo zrcalo skozi čas

Raketa Ariane 5 na izstrelitveni ploščadi v Francoski Gvajani. Foto: Esa/S. Corvaja
Raketa Ariane 5 na izstrelitveni ploščadi v Francoski Gvajani. Foto: Esa/S. Corvaja

Nasa je za izstrelitev teleskopa izbrala evropsko raketo Ariane 5, deloma zaradi zanesljivosti, deloma zaradi evropskega sodelovanja (gre za evropski vložek v projekt).

A pri raketi se zapleta. Poročali smo že o težavah s tovornim ščitom omenjene rakete (poglavje 5). Pri zadnjih izstrelitvah je ArianeSpace, upravitelj raketne družine, zaznal čezmerno tresenje pri ločitvi omenjenega ščita. Izstrelitve raket Ariane 5 so že dalj časa ustavljene.

SpaceNews poroča, da bi se zaradi tega lahko zamaknil tudi datum izstrelitve Jamesa Webba, ki je predviden za 31. oktober letos.

Ko se bo nekoč zgodila, bo izstrelitev zagotovo napeta.


5. OSIRIS-Rex začenja dolgo pot domov

Ponazoritev delovanja motorjev. Foto: NASA/Goddard/University of Arizona
Ponazoritev delovanja motorjev. Foto: NASA/Goddard/University of Arizona
Nasina sonda izgublja delce asteroida. Do zadnjega ne bo vedela, ali jih je dovolj.

Nasina sonda OSIRIS-REx se je po dobrih dveh letih, ki ju je prestala pri asteroidu Bennu, odpravila proti Zemlji. V ponedeljek je za sedem minut prižgala svoje glavne motorje (na hidrazin) in se začela od asteroida oddaljevati s hitrostjo približno 1000 kilometrov na uro, tako bo Zemljo na 10.000 kilometrih oddaljenosti obletela čez dve leti in pol, 24. septembra 2023. Ob obletu bo spustila kapsulo, v kateri je vzorec asteroida, in jo odvrgla tlom naproti. V vmesnem času bo Nasa premlevala, ali lahko sondo pošlje še kam.

Prihod k Zemlji bo moral biti natančen, v nasprotnem primeru lahko dragocena kapsula ali zgori v ozračju ali pa se od njega odbije kot žabica z gladine jezera. Če bo prvi poskus spodletel, bo OSIRIS-REx švignil naprej in se k Zemlji vrnil leta 2025.

Vzorec nekega drugega asteroida (Rjugu) pa je pred kratkim na Zemljo dostavila japonska sonda Hajabusa 2.


6. Kitajski rover Zhurong pristal na Marsu

Simbolična podoba pristajalnika in samohodnega vozila. Foto: CNSA
Simbolična podoba pristajalnika in samohodnega vozila. Foto: CNSA

Ameriška televizija CNN, ki se sklicuje na kitajske državne medije, poroča, da je v soboto zgodaj zjutraj na Marsu pristal kitajski rover. Kitajska je s tem postala druga država za ZDA, ki ji je uspel tak podvig*. Rover nosi ime Zhurong po bogu ognja iz kitajske mitologije, piše Slovenska tiskovna agencija. Velik je približno tako kot Nasina stara Spirit in Opportunity.

Kitajska tiskovna agencija Xinhua piše, da je rover pristal na območju, imenovanem Utopia Planitia. To je 3300 kilometrov široka ravnica, ki naj bi nastala po trku z večjim nebesnim telesom.

Rover Zhurong ima šest koles in je težak 240 kilogramov, opremljen pa je s šestimi znanstvenimi instrumenti.

Izsek Utopie Planitie, kjer je bilo načrtovano mesto pristanka.  Foto: CNSA
Izsek Utopie Planitie, kjer je bilo načrtovano mesto pristanka. Foto: CNSA

Ko se bo ločil od pristajalnega modula, se bo odpravil na tri mesece trajajočo misijo iskanja znamenja življenja na Marsu – podobno, kot to počne ameriška vesoljska agencija Nasa.

Kitajski rover so poslali v vesolje 23. julija lani, do Marsa pa je potoval sedem mesecev, nato je februarja letos vesoljska raketa Tianven-1 (Vprašanja nebu) vstopila v Marsovo orbito.

Tianven-1 je ena od treh mednarodnih misij na Mars, ki so se začele lani poleti.

Nasin rover Vztrajnost je februarja pristal na Marsu, februarja pa je v orbito stopila tudi sonda Združenih arabskih emiratov. Ta Mars preučuje iz orbite in v primerjavi z ameriško in kitajsko misijo ne bo pristala na planetu.

Po poročanju Space.com se je pristanek zgodil ob 1.11 v soboto po našem času. Pristojne oblasti točne lokacije pristanka niso razkrile. V Marsovi tirnici sta bila pristajalnik in rover od začetka februarja (poglavje 2). Na nebu ostaja orbiter.

Kitajska je s tem dosegla več mejnikov. Je prva država, ki ji uspelo že v prvem poskusu do Marsa (in nanj) spraviti vse tri prej omenjene elemente. To je tudi prva njena medplanetarna sonda.

Za del pojemka so skrbela padala, zadnje zaviranje pa so izvedle protipotisne rakete. Tianven je precej podoben že zelo uspešnim kitajskim lunarnim misijam Čang'e.

Šestkolesni rover Zhurong bo na površju deloval predvidoma 90 dni. Če ne bo večjih napak, pa verjetno precej dlje. Med drugim bo iskal zaloge vodnega ledu. Na roverju so laser, multispektralna kamera, "običajna" kamera, podzemni radar, preučevalec kemične sestave površja, detektor magnetnega polja in še en mineraloški spektrometer.

Kitajci začeli drzno odpravo na Mars

* Kot uspešen pristanek bi lahko šteli sovjetsko misijo Mars 3 iz leta 1971, ko je pristajalnik po dotiku s tlemi še nekaj sekund deloval in celo začenjal pošiljati fotografijo, a so nato z njim izgubili stik. Razpravljali bi lahko tudi o uspešnosti evropskega pristajanja. Leta 2004 so Britanci izgubili stik s svojo sondo Beagle 2, pozneje pa se je izkazalo, da je tla dosegla v enem kosu in že začela razpirati panele sončnih celic, a se je en očitno zataknil in onemogočil komunikacijsko anteno. Vsekakor se je Esin prvi poskus, Schiaparelli, leta 2017 raztreščil.

Kitajci so prvič na Mars poskušali priti že leta 2011, pa ni šlo. Svojo sondo Yinghuo-1 (kit. svetli ogenj) so vgradili v rusko odpravo Fobos-Grunt, a ni nikoli zapustila Zemljine orbite, saj je zatajila druga stopnja rakete Fregat.

Naslednjo marsovsko misijo načrtujejo leta 2028, ko bodo poskusili nazaj pritovoriti vzorec Marsove prsti.


7. Evropska unija dobila agencijo za vesoljski program

Foto: Euspa
Foto: Euspa

Evropska unija je danes dobila agencijo za vesoljski program (EUSPA), kar pomeni začetek novega obdobja za vesoljski program Unije, so sporočili iz agencije. O dogodku poroča STA.

Agencija se bo med drugim ukvarjala s sistemom Galileo. Foto: OHB
Agencija se bo med drugim ukvarjala s sistemom Galileo. Foto: OHB

EUSPA je nasledil agencijo EU-ja za evropski globalni satelitski navigacijski sistem. Med drugim ima večje pristojnosti v programu Galileo.

EUSPA ima v skladu z novo uredbo o vesolju v nasprotju z dosedanjo agencijo več pristojnosti v programih evropskega satelitskega navigacijskega sistema Galileo in evropske geostacionarne navigacijske storitve (EGNOS). Med drugim ima več upravljavskih pristojnosti za operacije in zagotavljanje storitev.

Poleg tega usklajuje prihodnji program vladnih satelitskih komunikacij Evropske unije (GOVSATCOM). Odgovoren pa je tudi za varnostno akreditacijo vseh komponent vesoljskega programa EU-ja, so navedli v agenciji.

Njen namen je tudi, da s spodbujanjem razvoja inovativnega in konkurenčnega vesoljskega sektorja ter sodelovanjem s celotno vesoljsko skupnostjo EU prispeva k evropskemu zelenemu dogovoru, digitalnemu prehodu ter varnosti in zaščiti Unije in njenih državljanov. Obenem krepi njeno avtonomnost in odpornost.

Evropska komisija bi lahko agenciji v prihodnosti zaupala tudi druge naloge, so še sporočili.
"Naše gospodarstvo, naša družba in naša varnost so vse bolj odvisni od vesolja. Evropo čakajo izjemne priložnosti, ki jih ne sme zamuditi. Z ustanovitvijo agencije EUSPA bo Evropska unija še povečala donosnost naložb njenih državljanov v vesoljski program, tako da bo okrepila svoj prispevek k prednostnim nalogam Unije," je povedal izvršni direktor agencije Rodrigo da Costa.

"To bomo dosegli predvsem z izkoriščanjem sinergij med različnimi elementi programa, zlasti navigacijo, opazovanjem Zemlje in varnimi komunikacijami, s čimer bomo spodbudili inovacije v številnih gospodarskih panogah," je dejal.

Video: Samopredstavitev agencije


8. FOTO: Nastajanje novih svetov

Foto: ESA/Hubble, R. Sahai
Foto: ESA/Hubble, R. Sahai
Lepše za oči

Hubblova ekipa je ta teden predstavila fotografijo meglice NGC 2313. Je oblak prahu in plinov, ki ga razsvetljuje zvezda V565.

Drugi slovenski viri za vesolje


NA VIDIKU:

Sobota, 15. majElectron – satelita BlackSky

Nedelja, 16. maj – Falcon 9Starlink

Ponedeljek, 17. maj – Atlas VSBIRS GEO 5

Četrtek, 20. maj – Dolgi pohod-7Tjandžov 2, oskrba Kitajske vesoljske postaje