1. Dolgi pohod-4B in opazovanje oceanov

Dolgi pohod-4B na eni izmed izstrelitev prejšnjega desetletja. Foto: AP/Wang Yongji
Dolgi pohod-4B na eni izmed izstrelitev prejšnjega desetletja. Foto: AP/Wang Yongji
Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo omenite in po želji tudi opišete v komentarjih pod člankom. Najboljše opise lahko izpostavimo v članku samem. Odprti smo tudi za kakršne koli pripombe na aljosa.masten@rtvslo.si.

Kitajska je ta teden uspešno izstrelila raketo Dolgi pohod-4B. Z izstrelišča iučuan na severozahodu države je poletela v sredo. Na nebo je dostavila satelit za opazovanje oceanov Haiyang-2D, piše kitajska državna agencija Šinhua.

Dolgi pohod-4B je tristopenjska, 47 metrov visoka in 3,35 metra široka raketa na trdo gorivo. Prva izstrelitev je bila leta 1999. Od 42 poletov je zatajila le enkrat. V nižjo Zemljino tirnico zmore ponesti 4,2 tone.

Video: Kratek posnetek izstrelitve


2. Electronu je zmanjkalo prstov

Misija se je imenovala Running out of toes (
Misija se je imenovala Running out of toes ("zmanjkuje prstov na nogi"). Foto: Rocket Lab
Na tej točki je šlo nekaj po zlu. Foto: Rocket Lab
Na tej točki je šlo nekaj po zlu. Foto: Rocket Lab

Podjetju Rocket Lab je spodletela izstrelitev rakete Electron, drugič v zadnjih dveh letih.

Polet prve stopnje, ki se je začel prejšnjo soboto dopoldne po našem času, je minil brez napak. 17-metrska raketa se je dvignila z Nove Zelandije, letela tri minute in opravila ločitev prve stopnje. Ta je malo zatem odprla padala in padla na vodno gladino, od koder jo bodo povlekli nazaj v prostore podjetja in preverili njeno ponovno uporabnost.

Trenutke po prižigu druge stopnje pa je računalnik na pogonu zaznal napako in ga samodejno ugasnil, so sporočili iz podjetja. Pravijo tudi, da so dobili dovolj podatkov, da bodo iz njih verjetno razbrali vzrok odpovedi.

17 metrov visoka raketa Electron ima tri stopnje, prvi dve žene kerozin. Tretja je namenjena natančni oddaji tovora v orbito. V soncesinhrono tirnico lahko ponese do 300 kilogramov tovora in je namenjena pretežno satelitom, ki niso dovolj hitro našli mesta na večjih raketah.

Vzrok lanske odpovedi (poglavje 3) je bila napačno povezana elektronika v drugi stopnji.

Video: Posnetek dogodka


3. Po pol leta se vrača Atlas V

Atlas V se dviga s Cape Canaverala. Foto: ULA
Atlas V se dviga s Cape Canaverala. Foto: ULA
Prva stopnja kuri vodik, stranska potisnika trdo gorivo. Foto: ULA
Prva stopnja kuri vodik, stranska potisnika trdo gorivo. Foto: ULA

V torek ob 19.37 po našem času je bila s Cape Canaverala (Florida, ZDA) izstreljena raketa Atlas V ameriške družbe United Launch Alliance (ULA). V tirnico je ponesla vojaški satelit SBIRS GEO-5, namenjen zaznavi sovražnih balističnih raket, piše v sporočilu za javnost.

SpaceNews poroča, da je tirnica geostacionarna.

To je bila prva izstrelitev letos, nazadnje je Atlas V poletel novembra lani (poglavje 7).

Atlas V je doslej poletel 87-krat, vsakič uspešno.

Tudi ta tip rakete naj bi prizadela napaka na tovoru za ščit švicarskega proizvajalca, zaradi katere trenutno "počiva" evropska raketa Ariane 5. Za pričujoči polet so uporabili nekoliko drugačen ščit.

Video: Posnetek dogodka


4. Kitajska pripravlja prvo dostavo na svojo vesoljsko postajo

Predviden končni videz kitajske večmodularne vesoljske postaje. Foto: CMSE
Predviden končni videz kitajske večmodularne vesoljske postaje. Foto: CMSE

Kitajci so preložili izstrelitev tovorne vesoljske ladje Tjandžov-2 na vesoljsko postajo Tjangong, piše njihova agencija Šinhua. Izstrelitev na raketi Dolgi pohod-7 je bila predvidena za sredo, vzrok za zamik ni znan.

Tjandžov spada med najzmogljivejše vesoljske tovornice z zmogljivostjo 6,5 tone. (Kitajci so se za večjo zmogljivost odločili, da bi prihranili število poletov.) Prvič je poletel leta 2017, ko je opravil dostavo na prejšnjo kitajsko vesoljsko postajo, Tjangong-2.

Na najnovejšo bo dostavil gorivo in druge potrebnosti za prvi prihod tajkonavtov, predviden za julija letos. Pripeljal bo tudi robotsko roko, nujnost za nadaljnjo gradnjo postaje. Ta namreč zdaj obsega le en modul, Tjanhe, sledita pa še dva večja, Ventjang in Mentgjan. Gradnja postaje bo trajala predvidoma dve leti, za to bo potreben dober ducat izstrelitev.

Končni Tjangong bo podoben nekdanji ruski vesoljski postaji Mir in tudi deloma temelji na ruski tehnologiji, ki so jo Kitajci na tak ali drugačen način pridobivali v zadnjih desetletjih. Že temeljni modul, Tjanhe, precej spominja na ruske module, na primer obstoječo Zvezdo, del Mednarodne vesoljske postaje, in pa Nauko, ki bo izstreljena enkrat poleti.


5. Evropa za mobilno medmrežje na Mesecu

Evropsko lunarno omrežje bi lahko uporabljali številni narodi in zasebna podjetja. Foto: Esa
Evropsko lunarno omrežje bi lahko uporabljali številni narodi in zasebna podjetja. Foto: Esa
Ponazoritev satelita Lunar Pathfinder. Foto: Esa
Ponazoritev satelita Lunar Pathfinder. Foto: Esa

Evropska vesoljska agencija je začela razvijati sistem lunarnih satelitov Moonlight, ki bodo zagotavljali komunikacije in satelitsko navigacijo na Mesecu.

Napovedanih je cel kup robotskih in človeških odprav na Luno, ki bi jim nov sistem zelo prav prišel. Tako bi lahko astronavti odprav Artemis imeli "skype" videokonference, različni robotski roverji, tudi tisti izpod rok zasebnikov, bi potrebovali precej manj zmogljivo komunikacijsko opremo in s pomočjo natančnejše navigacije vandrali hitreje, sporoča Esa.

Esa si želi sistem postaviti v drugi polovici desetletja, prve poskuse pa naj bi izvedla že v prihodnjih letih, začenši s satelitom Lunar Pathfinder, ki naj bi bil izstreljen leta 2023. K sistemu bo pripomogel tudi evropski modul ESPRIT, ki bo del Nasine vesoljske postaje Lunarni portal (Lunar Gateway).

Esa je pogodbo za razvoj podpisala z dvema konzorcijema na čelu s podjetjema Telespazio in Surrey Satellite Technology Limited.

Komunikacija z Luno trenutno poteka prek velikih antenskih sprejemnikov na Zemlji, ki so dragi, redki in seveda oddaljeni.

Esa računa, da bo omrežje katalizator zasebnih vlaganj v odprave na Luno.

Esin predstavitveni video:

Želite postati astronavt?

Evropska vesoljska agencija je podaljšala prijavni rok za naslednji razred astronavtov. S tem so dali priložnost za prijavo tudi Latvijcem, ta država se je namreč pred kratkim pridružila Esi. Sodelujemo lahko tudi Slovenci, prijavni portal je tukaj, nekaj predhodnih informacij pa v tej knjižici.


6. Kitajski rover pošilja prve fotografije

Paneli sončnih celic so se pravilno razprli. Foto: CNSA
Paneli sončnih celic so se pravilno razprli. Foto: CNSA

Kitajska narodna vesoljska administracija (CNSA) je objavila dve fotografiji, ki ju je posnel rover Žurong na Marsu.

Rover je pristal v soboto zgodaj zjutraj po našem času in s tem potrdil izjemen napredek kitajskega vesoljskega programa. Doslej so namreč oprave na marsovskih tleh popolnoma uspešno izvajali zgolj Američani. S tem so Kitajci prehiteli sile, kot so Evropa, Rusija, Indija ...

Fotografiji kažeta sprednji in zadnji del samohodnega vozila, ko je še vedno ždelo na vrhu pristajalnega modula. Paneli sončnih celic so se pravilno razprli, rampa pa je čakala prvo vožnjo. Ta se je že zgodila, piše Šinhua. Žurong se je to soboto spustil po njej in zdaj na rdečih tleh čaka na začetek raziskovanja.

Med drugim bo iskal morebitne zaloge vodnega ledu v tleh do globine 100 metrov.

Žurong ima 240 kilogramov, šest koles in precej spominja na že upokojena ameriška roverja Spirit in Opportunitiy. Na Marsu bo deloval predvidoma 90 dni, a če ne bo večjih odpovedi, verjetno precej dlje.

Matični orbiter Tjanven-1 je medtem prilagodil tirnico mestu pristanka za lažjo komunikacijo.

Žurong je v 3300 kilometrov široki ravnici Utopia Planitia, kjer naj bi nekoč bil ocean. V taisti ravnici je pred petimi desetletji pristal ameriški Viking.

Video: Ponazoritev delovanja

https://www.youtube.com/watch?v=_kQI8ftxdFU


7. Kmalu 6. polet Ingenuityja, Perseverance začel raziskovanje

Ingenuity čaka na naslednjo dogodivščino. NASA/JPL-Caltech
Ingenuity čaka na naslednjo dogodivščino. NASA/JPL-Caltech

Nasa je objavila načrte za šesti polet 1,8-kilogramskega marsovskega helikopterčka Ingenuity.

Fotografijo je posnel Ingenuity med četrtim poletom. Foto: NASA/JPL-Caltech
Fotografijo je posnel Ingenuity med četrtim poletom. Foto: NASA/JPL-Caltech

Sprva je bilo načrtovanih samo pet poletov, s katerimi so preverili, ali zadeva na Marsu sploh leti. Zdaj so prešli v drugo fazo, s katero testirajo meje zmožnosti naprave. Naso med drugim zanima, kako nanj vplivajo vetrovi med letom in kako lahko pomaga matičnemu roverju.

Ingenuity se bo dvignil na 10 metrov in se odpravil 150 metrov južno. Tam bo fotografiral zaplato, ki zanima Naso, in se nato odpravil 50 metrov severovzhodno, pa pristal. Najvišja hitrost med poletom bo štiri metre na sekundo, vse skupaj bo trajalo 140 sekund. Rover Perseverance poleta ne bo snemal, saj se je začel ukvarjati z drugimi nalogami. Čas je namreč, da se dejansko posveti preučevanju kraterja Jezero. In se je, kot priča nekaj spodnjih posnetkov.

GIF animacija: Zanimiva kamnina pobliže

Naso med drugim zanima, kako hitro se je dno nekdanjega jezera posušilo. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU/MSSS
Naso med drugim zanima, kako hitro se je dno nekdanjega jezera posušilo. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU/MSSS
Hrib
Hrib "Santa Cruz" sredi kraterja, oddaljen pa je 2,5 kilometra. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU/MSSS
Ob ameriškem roverju Perseverance in kitajskem prišleku je
Ob ameriškem roverju Perseverance in kitajskem prišleku je "stari" Nasin rover Curiosity skoraj utonil v pozabo. A veteran še leze naprej in je v razmeroma dobrem stanju. Pred kratkim ga je na fotografijo ujel orbiter MRO. Curiosity je v 150-kilometrskem kraterju Gale, potika se po obronkih osrednje gore Sharp, na fotografiji pa se vzpenja na približno šest metrov visoko pečino Mount Mercou. Foto: NASA/JPL/University of Arizona

Boljše različice fotografije Curiosityja so na voljo tukaj.


8. Komet iz tujega sistema ni tako tuj

Dejanska fotografija odpadniškega kometa Borisov skupaj s spektralnimi črtami, ki kažejo na prisotnost niklja. Foto: ESO/L. Calçada/O. Hainaut, P. Guzik and M. Drahus
Dejanska fotografija odpadniškega kometa Borisov skupaj s spektralnimi črtami, ki kažejo na prisotnost niklja. Foto: ESO/L. Calçada/O. Hainaut, P. Guzik and M. Drahus

Znanstveniki so našli atome niklja v komi medzvezdnega kometa 2I/Borisov. Zaznali so jih s pomočjo Evropskega južnega observatorija (ESO), ko je bil 2I/Borisov še daleč od Sonca in posledično hladen (minus 93 stopinj Celzija). Najdba je nenavadna, saj se kovine uparijo pri visokih temperaturah. Članek je objavljen v reviji Nature.

Ena izmed domačih repatic, ki jo je preučevala druga znanstvena skupina: C/2016 R2 (PANSTARRS). Foto: ESO/SPECULOOS Team/E. Jehin
Ena izmed domačih repatic, ki jo je preučevala druga znanstvena skupina: C/2016 R2 (PANSTARRS). Foto: ESO/SPECULOOS Team/E. Jehin

Neka druga skupina znanstvenikov je prav tako s pomočjo ESO-ja zaznala nikelj, pa tudi železo, v plinasti obliki pri domačih kometih, ko so ti bili še precej oddaljeni od Sonca (in hladni). Tu sicer vznikne vprašanje, kako teh dveh kovin pri domačih repaticah niso zaznali doslej. Avtorji odgovarjajo: količine so izjemno majhne. Na 100 kilogramov vode, ki jo odda komet, je morda gram teh kovin. Tudi ta raziskava je objavljena v Nature.

Obe skupaj pa imata globlje sporočilo. Domači kometi so očitno podobni tujemu prišleku, ki je dospel iz neznanih svetov tako daleč stran, da si je težko predstavljati. 2I/Borisov bi lahko bil povsem drugačen, eksotičen – pa ni. Kot zamrznjena časovna kapsula kaže na razmere ob nastanku nekega drugega planetarnega sistema. In ta sistem je bil vsaj na začetku kemično podoben našemu.

Ena večja razlika: glede na višjo vsebnost ogljikovega monoksida bi lahko nastal v sistemu z rdečo pritlikavko.

2I/Borisov je drugi medzvezdni prišlek, ki ga je zaznalo in kot takega identificiralo človeštvo. Odkrili so ga leta 2019 (poglavje 3), zdaj je na poti iz našega sistema. Še prej pa so odkrili palačinkasto telo 'Oumuamua, za katero se še danes ne ve, ali je medzvezdni komet, medzvezdni asteroid ali nemara celo košček eksoplaneta.


9. FOTO: Galaktični "zverinjak"

Foto: ESA/Hubble & NASA, F. Pacaud, D. Coe
Foto: ESA/Hubble & NASA, F. Pacaud, D. Coe

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo jate galaksij ACO S 295. Je 3,5 milijarde svetlobnih let stran in je dovolj masivna, da ustvarja težnostno lečo, s čimer ostri in tudi pači podobe iz daljnega ozadja. Tako lahko na podobi uzremo galaksije raznovrstnih velikosti, tipov in oblik, Hubblova ekipa pa je podobo imenovala kar "galaktični zverinjak".

Drugi slovenski viri za vesolje

10. SKOK V ZGODOVINO: Prva sončna jadrnica v vesolju

IKAROS. Foto: Jaxa
IKAROS. Foto: Jaxa
Izgubljeni Akacuki se je vrnil k Veneri
Japonska vesoljska jadrnica že "pluje" po vesolju

20. maja 2010 je bila na raketi H-IIA izstreljena japonska sonda IKAROS. Uspešno je razvila sončno jadro, po diagonali veliko 20 metrov, in s pomočjo sončnega vetra letela okoli Venere in nazaj. Japonci so tako prvi demonstrirali uporabnost tehnologije v vesoljski praksi. Delovala je do leta 2015.

Na taisti raketi so izstrelili tudi sondo Akacuki, ki še zdaj kroži okoli Venere.

Jadranje s pomočjo Sonca je tehnologija prihodnosti. Vesoljske agencije razmišljajo, kako z njihovo pomočjo pospešiti sonde, namenjene zunaj Osončja. Zasebna pobuda Breakthrough Starshot pa želi razviti nekajgramske sondice, ki bi jih s pomočjo laserja tako pospešili, da bi lahko najbližjo sosednjo zvezdo dosegle v nekaj desetletjih.


NA VIDIKU:

Predvidoma nekoč prihodnji teden - Ingenuity - šesti polet

Sreda, 26. maj - Falcon 9 - Starlink

Četrtek, 27. maj - Sojuz 2 - OneWeb

Četrtek, 27. maj - Dolgi pohod-3B - Fengyun 4B