1. Nasin SLS prestal ključen preizkus

Oblak vodne pare ob prižigu motorjev, ki spajajo vodik in kisik. To še ne pomeni, da je večina oblaka prišla iz motorjev. Stojalo B2 namreč pod vznožje goreče rakete na minuto dovede 1,5 milijona litrov vode, ta pa izpari in zmanjšuje hrup, pa tudi obrabo stojala. Foto: Nasa
Oblak vodne pare ob prižigu motorjev, ki spajajo vodik in kisik. To še ne pomeni, da je večina oblaka prišla iz motorjev. Stojalo B2 namreč pod vznožje goreče rakete na minuto dovede 1,5 milijona litrov vode, ta pa izpari in zmanjšuje hrup, pa tudi obrabo stojala. Foto: Nasa
Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo omenite in po želji tudi opišete v komentarjih pod člankom. Odprti smo tudi za kakršne koli pripombe na aljosa.masten@rtvslo.si.

Štirje motorji RS-25, ki izhajajo iz programa Space Shuttle. Nepričakovani ogenj je desno zgoraj. Foto: Nasa
Štirje motorji RS-25, ki izhajajo iz programa Space Shuttle. Nepričakovani ogenj je desno zgoraj. Foto: Nasa

Osrednja stopnja Nasine rakete SLS je prestala t. i. vroči preizkus (ang. hot fire test), sporoča agencija. Posajena v železobetonsko stojalo Vesoljskega središča Stennis (Mississippi) je gorela dobrih osem minut, kolikor bi tudi na dejanskem poletu.

Štirje motorji RS-25 so v sedmih sekundah dosegli 726 ton potiska, kot načrtovano. Nato so jih pognali na 109 odstotkov njihove moči in vrnili v normalno delovanje, pa nadzorovano usmerjali šobe, s čimer se bo raketo krmililo.

Prižig rakete kot meteorološki pojav. Foto: Nasa
Prižig rakete kot meteorološki pojav. Foto: Nasa

Očitnih zapletov ni bilo zaznati, z eno izjemo. Ob vznožju enega izmed motorjev se je pojavil nepričakovan ogenj. Nasa je kasneje pojasnila, da se je vžgala dodatna toplotna izolacija iz plutovine. Izolacija je kljub temu opravila svoje delo, senzorji v notranjosti niso presegli 38 stopinj Celzija, med dejanskim poletom pa tega problema ne bo.

Osrednjo stopnjo bodo posadili med ta dva stranska potisnika. Foto: Nasa/Kim Shiflett
Osrednjo stopnjo bodo posadili med ta dva stranska potisnika. Foto: Nasa/Kim Shiflett

Januarski poskus prvega prižiga se je končal predčasno, po dobri minuti, zaradi prenizkega tlaka v hidravličnem sistemu, ki usmerja šobe motorjev (poglavje 1). Zaznali so tudi napake na senzorjih. Po prvem poskusu pa so morali popravljati ventile.

Inženirji se bodo zdaj zakopali v zbrane podatke in sprejeli odločitev, ali je osrednja stopnja primerna za misijo Artemis I ali ne. Pričakovati je odobritev. Vmes bodo stopnjo ponovno temeljito preverili. Sledi prevoz z ladjo do Floride, kjer jo v stavbi Kennedyjevega vesoljskega središča čakata dva stranska potisnika, vrhnja stopnja ICPS in vesoljska ladja Orion. Sledi integracija naštetega in polet prazne ladje okoli Lune in nazaj. Nasa kljub zamudam vztraja pri letu 2021.

Razvoj SLS-a se je začel leta 2011, Nasa je doslej zanj namenila dobrih 20 milijard dolarjev. Zaradi nenehnih zamud, podražitev in zanašanja na stare tehnologije je program naletel na številne kritike in pozive k odpovedi.

Voda na mlin SLS-a pa je napoved Kitajske, da bo v roku desetih let razvila predvidoma najzmogljivejšo raketo sploh, Dolgi pohod 9 (poglavje 1). Če imajo Kitajci takšno orjakinjo, zakaj je potem Američani ne bi imeli, še posebej v novi vesoljski tekmi? Še ene dobre novice za zaposlene na programu SLS: predsednik ZDA Joe Biden je izbral kandidata za novega administratorja Nase. Več v naslednjem poglavju.

Video 1: Posnetek dogodka

Video 2: Izjave po dogodku


2. Novi vodja Nase bo najverjetneje Bill Nelson

Bill Nelson.. Foto: Nasa
Bill Nelson.. Foto: Nasa

Bidnov kandidat za prvega moža Nase je demokratski senator in tudi astronavt, 78-letni Bill Nelson. V politiki je bil od konca programa Apollo (1972) do leta 2018, ko je izgubil volitve v senat. "Pustil je svoj odtis na skoraj vsakem zakon, ki se tiče vesolja," piše v sporočilu za javnost Bele hiše. Nominacija je v političnih krogih naletela na pozitiven odziv, pozdravila sta jo tako nekdanji administrator Nase Jim Bridenstine kot zdajšnji vršilec dolžnosti Steve Jurczyk in tudi predstavniki ljudstva z obeh strani, tako da je potrditev verjetna. V strokovnih krogih je več negodovanja. Nelson je znan kot izrazit varuh interesov svoje zvezne države (Florida), eden izmed snovalcev programa SLS in izrazit kritik zasebne pobude v vesolju (čeravno se je v zadnjih letih omilil). Njegova nominacija je voda na mlin SLS-a ter uveljavljenih korporacij, ki proizvajajo opremo za ta program. Medij ArsTechnica je spomnil, da je Nelson svojo astronavtsko ekskurzijo v vesolje na krovu Columbie leta 1986 (STS-61C) zelo verjetno izsilil, njegovi kolegi na krovu pa so mu nadeli vzdevek "Balast". Med njimi je bil nekdanji administrator Nase Charles Bolden, ki tudi ni pokazal navdušenja nad nominacijo.


3. Deveti polet iste prve stopnje Falcona 9

Falcon 9. Foto: SpaceX
Falcon 9. Foto: SpaceX

Nov teden, nova izstrelitev SpaceX-ove rakete Falcon 9. Tokrat je s Cape Canaverala (Florida, ZDA) poletela v nedeljo ob 11.01 po našem času. Na nebo je položila 60 satelitov Starlink, s čimer se je konstelacija povečala na 1261 primerkov. Starlinki bodo zagotavljali storitev satelitskega dostopa do medmrežja, pri čemer astronome skrbi vpliv na nočno nebo in opazovanje vesolja, saj bo Starlinkov desettisoče.

Pristala prva stopnja. Foto: SpaceX
Pristala prva stopnja. Foto: SpaceX

Prva stopnja je uspešno pristala na robotski ladji. Doslej je poletela in pristala devetkrat, kar je rekord. Podjetje si je zadalo cilj, da vsaka prva stopnja brez večjih obnovitvenih del poleti desetkrat, in zdaj je na dobri poti, da to doseže. SpaceX sicer ne razkriva, koliko se z vsako prvo stopnjo ukvarjajo, niti stroškov početja.

SpaceX si že doseči ponovni polet prve stopnje v roku 24 ur, a ta cilj se je za zdaj izkazal kot preambiciozen, saj so dosegli "samo" 27 dni.

Znaki obrabe so se sicer pokazali na izstrelitvi konec februarja, ko je popustila izolacija enega od devetih motorjev Merlin, zato se je slednji med vzponom samodejno ugasnil. Tovor so vseeno pravilno dostavili (poglavje 3).

To je bila že osma izstrelitev Falcona 9 letos. Šest jih je sicer nosilo Starlinke.

Prvi mož podjetja Elon Musk je na Twitterju zapisal, da so lani v orbito izstrelili dvakrat več mase tovora kot cel preostali svet skupaj, letos pa da bodo trikrat ali celo štirikrat več.

Korak pred vsemi

Medtem ko številne druge sile sveta hitijo razviti svoje verzije Falcona 9, torej večkrat uporabne prve stopnje, pa SpaceX že pripravlja izstrelitveni sistem z večkrat uporabno drugo stopnjo: Starship. Nekaj testnih poletov Starshipa do desetih kilometrov smo že videli, zdaj pa je Musk objavil še fotografijo rakete, ki bo Starship ponesla v nebo: Super Heavy.

Video: Posnetek izstrelitve


4. Nastaja prvi Super Heavy

Najprej razčistimo nekaj zmede v poimenovanju. Starship je vesoljska ladja in obenem izstrelitveni sistem, ki obsega tudi prvo stopnjo, raketo Super Heavy.

Super Heavy BN1 nastaja že nekaj časa. Zdaj so očitno položili en kovinski valj drug vrh drugega in tako ustvarili 70-metrsko strukturo. Musk je pojasnil, da se s to verzijo učijo proizvodnje in ne bo letela, temu bo namenjen BN2.

Ključen trenutek programa bo nastopil julija letos. Takrat bodo na Super Heavy BN3 poveznili Starship SN20 in poskusili orbitalni polet, poroča medij SpaceFlightNow. Kot skoraj vse SpaceX-ove časovnice se tudi ta utegne raztegniti.

Na izstrelitveni ploščadi je trenutno Starship SN11, ki bo do 10 kilometrov poletel predvidoma ta teden. Prejšnji trije poleti so se vsi končali z eksplozijo.

Celoten izstrelitveni sistem Starship bo po napovedih podjetja večkrat uporaben in že skoraj neverjetno poceni. Sistem naj bi – ob uvedbi dotakanja goriva v orbiti – lahko globoko v Osončje pognal več kot sto ton tovora ali ducate ljudi in to za le prgišče milijonov evrov. Radikalnost napovedi vzbuja dvome, obenem pa ima potencial korenito spremeniti raziskovanje vesolja.

Do poletov ljudi bodo morali SpaceX-ovci temeljito izboljšati varnost Starshipa. Spomnimo, tudi Nasini Space Shuttli so bili večkrat uporabni in po vsakem poletu temeljito obnovljeni. Pa so vseeno pobili dve posadki. Starship je še daleč od stopnje varnosti Space Shuttlov. Dvome vzbuja tudi pristajanje. SpaceX si lahko privošči, da prva stopnja rakete Falcon 9, ki pristaja že pol desetletja, občasno zgreši cilj in konča v plamenih, si pa tega ne more privoščiti pri Starshipih. A prvi polet s posadko je napovedan že čez dve leti, vkrcal se bo japonski milijarder.


5. Vzdrževanje Mednarodne vesoljske postaje

Spuščanje amonijaka iz hladilnega sistema. Foto: Nasa/JSC
Spuščanje amonijaka iz hladilnega sistema. Foto: Nasa/JSC

Nasina astronavta Victor Glover in Michael Hopkins sta prejšnjo soboto na 6 ur in 47 minut dolgem vesoljskem sprehodu opravljala vzdrževalna dela na zunanjem delu Mednarodne vesoljske postaje (MVP), med drugim na osnovnem ogrodju, amonijakovem hladilnem sistemu, modulu Bartolomeo in na amaterskem radijskem sistemu (kdor ima amaterski radio, lahko ob prehodu MVP-ja čez nebo poskusi srečo in pokliče postajo).

To je bil že peti vesoljski sprehod letos. Vesoljci so jih pri MVP-ju doslej opravili 237.

Video: Posnetek dogodka

Rusi pa so v petek zvečer poslali vesoljsko ladjo Sojuz MS-17 na potep okoli MVP-ja. Odklopila se je z modula Rasvet in priklopila na Poisk. Priklop je ročno izvedel kozmonavt Sergej Rižikov. Manever je potreben zaradi prihoda novega ruskega odseka Nauka predvidoma poleti.

Video 2: Posnetek dogodka

MVP še vedno pesti puščanje zraka. Prejšnji teden sta kozmonavta zamašila vse znane špranje v stenah modula Zvezda (poglavje 3), a tlak še vedno pada prehitro, poroča ruski medij Ria Novosti. Iščoč luknje so se ta teden vrnili k preizkušeni metodi: čaju. V zrak so raztrosili kosce čajnih lističev, modul zapustili, izolirali in čakali, kam jih bo zračni tok odnesel. Odkrili so še tri potencialne razpoke. Modul Zvezda ima na grbi že dve desetletji in se očitno giblje proti koncu uporabnosti.

Rogozin: Bolj nas zanima ruska nacionalna vesoljska postaja

Prvi mož ruske vesoljske korporacije Roskozmos Dimitrij Rogozin je ta teden komentiral prihodnost MVP-ja. Slednji ima zagotovljeno mednarodno financiranje do leta 2024. Rogozin je po poročanju agencije TASS dejal, da bo Rusija najbrž podprla podaljšanje, a za kakšno leto. Pogovori o tem z Američani so "plitki", Rusija pa je precej bolj naklonjena domači, nacionalni vesoljski postaji. Dodal je, da Američani precej podcenjujejo ruski tehnološki napredek in vztrajnost.


6. Zvoki vožnje po Marsu

Fotografija je bila posneta 7. marca oziroma na 16. sol (marsovski dan) misije. Foto: NASA/JPL-Caltech
Fotografija je bila posneta 7. marca oziroma na 16. sol (marsovski dan) misije. Foto: NASA/JPL-Caltech

Nasa je izdala nove zvočne posnetke z Marsa, ki jih je poslal rover Perseverance. Objavljamo jih skupaj z vsemi doslejšnjimi.

Avdio 1: Zvoki vožnje, skrajšana inačica, šum je delno odstranjen. Ujeti so bili s stranskim mikrofonom (EDL), izvorno namenjenim snemanju spusta in pristanka. Sol 16.

Avdio 2: Zvoki vožnje, 16 minut. Sol 16. Posnetek je nastal z mikrofonom EDL. Nasini inženirji še vedno ne poznajo izvora šuma. Lahko gre za elektromagnetne motnje, lahko pa za delovanje koles.

Avdio 3: Prvi zvočni posnetek instrumenta SuperCam. Nastal je 18 ur po pristanku. Zvok je zamolkel, ker je bil instrument še pospravljen.

Avdio 4: Zvok vetra (4. sol, instrument SuperCam)

Avdio 5: Zvok delovanja laserja (12. sol, instrument SuperCam)

Avdio 6: Prvi posnetek stranskega mikrofona (brez šuma)

Avdio 7: Prvi posnetek stranskega mikrofona (vključno s šumom)

Perseverance je na Marsu pristal 18. februarja. Na začetku marca je opravil prvo testno vožnjo, dolgo le 6,6 metra (poglavje 6). Preostali čas so inženirji potrošili za nastavljanje in preizkušanje sistemov. Instrument SuperCam so najprej umerili takole:

Plošča za kalibracijo na roverju. Foto: NASA/JPL-Caltech
Plošča za kalibracijo na roverju. Foto: NASA/JPL-Caltech

Nato so se z njim lotili okolice, začenši s skalo, poimenovano Maaz (Mars v jeziku indijanskega ljudstva Navaho).

Maaz bolj od daleč. Foto: NASA/JPL-Caltech
Maaz bolj od daleč. Foto: NASA/JPL-Caltech
Maaz od blizu. Gre za magmatsko kamnino, vrsto bazalta. Posnetek je širok šest centimetrov. Foto: NASA/JPL-Caltech
Maaz od blizu. Gre za magmatsko kamnino, vrsto bazalta. Posnetek je širok šest centimetrov. Foto: NASA/JPL-Caltech

Nato so se lotili skale Jigo (Yéigo v jeziku Navaho Indijancev).

Širši plan. Foto: NASA/JPL-Caltech
Širši plan. Foto: NASA/JPL-Caltech
Jigo pobliže. Področje je široko 6,2 centimetra. Foto: NASA/JPL-Caltech
Jigo pobliže. Področje je široko 6,2 centimetra. Foto: NASA/JPL-Caltech

Inženirji se ukvarjajo tudi z načrtovanjem poti samohodnega vozila. Med drugim so izbrali prizorišče prvega poleta vijakarja Ingenuity, ki je trenutno pripet na trebuh vozila. Podrobnosti sledijo prihodnji teden. Za polete bodo potrošili predvidoma 30 dni. Zatem se bo Perseverance odpravil na potep po dnu kraterja Jezero. Iskal bo sledi vode, morebitnega pradavnega življenja ali ugodnih razmer zanj.

Znanost si je dokaj enotna, da je bil Mars nekoč bogat z vodo. Manj pa si je enotna glede razlage, kam je ta izginila. Več v naslednjem poglavju.


7. Je Mars vodo izgubil v vesolje ali posrkal?

Mars, kot ga je leta 1980 posnela sonda Viking. Foto: NASA/JPL-Caltech/USGS
Mars, kot ga je leta 1980 posnela sonda Viking. Foto: NASA/JPL-Caltech/USGS
Takšen naj bi bil Mars pred milijardami let. Foto: Nasa/Goddard
Takšen naj bi bil Mars pred milijardami let. Foto: Nasa/Goddard

Mars je nekoč imel oceane in vodotoke. Nato je izgubil globalno magnetno polje, ozračje in tudi večino tekoče vode. Kako in kam? Prevladujoča teorija pravi, da je vodo odpihnilo Sonce.

Ko se je na Zemlji razvilo življenje, je Sonce Marsu odpihnilo atmosfero

Z redčenjem ozračja se je nižal tlak, s tem temperatura vretja vode, ki se je iz talnih vodnih teles preselila v atmosfero. Kako pa je potem kar odšla v vesolje? Sončev veter naelektri delce v vršacih atmosfere in jim da dovolj energije, da lahko pobegnejo težnosti Marsa. Nasina sonda Maven je prejšnje desetletje izmerila, da Mars zaradi Sonca na sekundo izgubi sto gramov ozračja. Ni veliko, je pa kot vsakodnevna kraja nekaj beličev iz blagajne. Čez čas se nabere. (Več na povezavi desno.)

Pekel je moker: podzemni "oceani" bi lahko imeli trikrat več vode kot površinski

Sodeč po novi raziskavi pa Sonce ni glavni "tat". Pretežen del vode, med 30 in 99 odstotki, naj bi poniknil v Marsovo skorjo in se kemično vezal v minerale. Kako so prišli do tega zaključka? Preverjali so razmerje med navadnim vodikom in devterijem, težkim vodikom s pridruženim nevtronom (voda je sestavljena iz atoma kisika in dveh atomov vodika).

Navaden vodik ima manj mase in zato lažje pobegne Marsu kot težji devterij. Če je pihanje Sonca poglaviten mehanizem, bi se to moralo poznati na razmerju med vodikom in devterijem. Delež slednjega bi se moral povečati. Znanstveniki so se zakopali v združene podatke številnih misij.

Ugotovili so, da zgolj odpihovanje ozračja ne pojasni preteklih količin vode in današnjega razmerja izotopov vodika. Velik del vode je zdaj po njihovi oceni vezan v minerale.

Podobno je na Zemlji (povezava desno), a je tektonika nekaj vrne.


8. FOTO: Dragulj v Labodu

Abell 78. Foto: ESA/Hubble & NASA, M. Guerrero/Judy Schmidt
Abell 78. Foto: ESA/Hubble & NASA, M. Guerrero/Judy Schmidt
Lepše za oči

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo planetarne meglice Abell 78. Nahaja se 5000 svetlobnih let stran v ozvezdju Laboda, velika pa je 2,8 svetlobnega leta. Planetarna meglica je zavajajoč izraz, gre namreč za ostanek "mrtve" zvezde, ki je porabila večino svojega "goriva" in odvrgla zunanje plasti.

Drugi slovenski viri za vesolje

9. SKOK V ZGODOVINO: Prvi vesoljski sprehod

Umrl prvi vesoljski sprehajalec Aleksej Leonov

19. marca 1965 je bila na raketi Voshod izstreljena vesoljska ladja Voshod 2, z njo pa kozmonavta Pavel Beljalev ter Aleksej Leonov. Po prihodu v orbito sta kozmonavta napihnila odsek z zračno zaporo, Leonov pa se je kot prvi človek v zgodovini odpravil ven, v vesolje. Njegov vesoljski sprehod je trajal 12 minut in 9 sekund.

A malo je manjkalo, da bi se zmagoslavje sprevrglo v tragedijo. Njegov skafander se je napihnil in postal trd. Leonov se je težko premikal, predvsem pa je postal prevelik za vrnitev skozi zračno loputo. Poleg tega mu je postalo zelo vroče, njegova telesna temperatura se je dvignila za slabi dve stopinji Celzija, bil je v nevarnosti za srčni napad ali izgubo zavesti. V sili je iz skafandra izpustil pline, tvegal zadušitev in se prerinil v notranjost. Težavna je bila tudi vrnitev, polna odpovedi sistemov, orbitalni odsek se ni pravilno ločil od pristajalne kapsule, močno ju je premetavalo, naposled pa sta pristala daleč od cilja, globoko v Sibiriji. Premražena sta tam preždela dve noči, preden so ju rešili.

Ruska agencija TASS je pripravila simulacijo Leonovega vesoljskega sprehoda. Dostopna je tukaj.

V zgodovino se je zapisal tudi na odpravi Apollo-Sojuz. Leta 1975 sta ZDA in Sovjetska zveza prvo vesoljsko tekmo simbolično sklenili z združitvijo svojih vesoljskih ladij na nebu in rokovanju vesoljeplovcev. Za sovjetsko stran je roko podal ravno Leonov.

Leonov, kozmonavt številka 11, je umrl konec leta 2019 po dolgotrajni bolezni.

Video 1: Posnetek vesoljskega sprehoda

Video 2: Pogovor z Leonovom


10. ODŠEL JE V ZGODOVINO: Legendarni vodja poletov Glynn Lunney

Lunney je drugi z leve. Fotografija je nastala med odpravo Gemini 10. Foto: Nasa
Lunney je drugi z leve. Fotografija je nastala med odpravo Gemini 10. Foto: Nasa

Kdo pa je upravljal projekt Apollo-Sojuz na ameriški strani? To je bil Glynn Lunney, legendarni vodja vesoljskih poletov. Umrl je ta petek, star 84 let, sporoča ameriška vesoljska agencija.

Rodil se je 27. novembra 1936. Po izobrazbi je bil inženir. Bil je član leta 1958 ustanovljene skupine Space Task Group, ki je spočela ameriški program za polete s posadko. Leta 1963 je postal četrti vodja poletov pri Nasi. Nadzoroval je nekaj odprav Gemini in sodeloval pri večini odprav Apollo. Med drugim je "pripeljal" astronavte odprave Apollo 11 do Lune in prevzel ključne krizne ure odprave Apollo 13 po eksploziji. Sodeloval je tudi pri prvi ameriški vesoljski postaji Skylab, organizaciji podviga Apollo-Sojuz in začetkih programa Space Shuttle. Upokojil se je leta 1985.

Tako ga je v svoji knjigi opisal vodja poletov Gene Kranz: "Glynn je bil inovativen vodja na področju trajektorij. Svojo obrt je spremenil iz redke veščine v čisto znanost. Zavidal sem mu sposobnost hitrega umevanja kompleksne matematike in iskanja alternativ."

"Lunney je bil poslednji iz izvorne skupine vodij dinamike leta, mojster svoje obrti."

Tako je Lunney komentiral delo na odpravi Apollo 13: "Po mojem mnenju je bila izmena takoj po eksploziji oziroma vseh sledečih 14 primer najboljšega upravljanja, kar sem ga kdaj izvedel ali sploh upal, da ga bom. Soočeni smo bili z nenehno nujo po najboljših možnih odločitvah, pogosto brez oprijemljivih podatkov in pretežno na osnovi osebne presoje, in to med najhujšo krizo sredi poleta s posadko doslej."

Pionirji človekovega odhoda v vesolje počasi – odhajajo.

Lunneyu v spomin neuradna himna odprave Apollo 13: Age of Aquarius.

Video: Eden izmed intervjujev s starim Lunneyem


NA VIDIKU:

Nedelja, 21. marec Sojuz-2.1a - 38 satelitov

Sreda, 24. marec – Falcon 9 - Starlink

Četrtek, 25. marecSojuz-2 - OneWeb

Predvidoma v naslednjih dneh – Starship SN11 – testni polet do 10 kilometrov