1. Nasa nazaj na leto 2028?

Kdaj? Foto: Nasa
Bridenstine med pričanjem. Njegova polletna "ofenziva" počasi izgublja zagon. Foto: Nasa/Bill Ingalls

Nasa ima težavo. Načrt, da bi vrnitev človeka na Luno pospešila v leto 2024, je na majavih nogah.

Prvi mož agencije Jim Bridenstine je ta teden pričal pred odborom kongresa, pristojnim za proračun agencije, in naletel na hladno prho: člane odbora, ki so bolj naklonjeni vrnitvi na Luno leta 2028, poroča SpaceFlightNow.

Načrti se stalno spreminjajo
Kratka obnova zadnjih let za sotvarje: nekdanji predsednik ZDA Barack Obama je Nasi naročil osvojitev Marsa. Administracija obstoječega predsednika Donalda Trumpa je načrt spremenila, Naso je preusmerila proti Luni in ji naročila, naj tam s posadko pristane leta 2028.

Na začetku leta je podpredsednik ZDA in vodja tamkajšnjega vesoljskega sveta Mike Pence dal Nasi nalogo, naj vse skupaj pospeši za štiri leta, saj da smo v novi vesoljski tekmi, da Kitajci dihajo za ovratnik in da je na splošno vse skupaj potekalo prepočasi. Nasa je tako zadnjega pol leta mrzlično sestavljala načrte, kako pospešitev izvesti, in iskala podporo pri zakonodajni veji oblasti, predvsem finančno.

SLS v predvideni osnovni postavitvi. Temeljna raketa programa Artemis. Foto: Nasa

Deloma ji je uspelo, saj je pristojni odbor senata prejšnji mesec odobril 1,1-milijardno zvišanje proračuna za leto 2020 (Nasa je sicer želela 1,6 milijarde).

V okviru Artemide naj bi astronavti petkrat pristali na Mesecu, postavili bi miniaturno vesoljsko postajo v orbiti Lune, poslali prgišče roverjev in vse skupaj izstrelili slabih 40 raket.

Kongresniki nočejo podpisati biankočeka
Toda zadeva mora še skozi sito odbora kongresnikov in nato plenarnega glasovanja. In odbor kongresnikov ni zadovoljen. Po pričakovanjih jih najbolj skrbi denar. Nekaj je 1,6-milijardno povečanje v letu 2020, povsem druga stvar pa nekje sedem dodatnih milijard na leto do leta 2030.

Bridenstinu so člani odbora dali vedeti, da brez izračunov ne nameravajo podpreti pospešitve programa. Zavzemajo se za ohranitev letnice 2028, za kar ne bo potrebnega (toliko) dodatnega finančnega napora v nekaj letih.

To je bilo sicer samo mnenje članov odbora in ne glasovanje. Politika lahko še marsikaj zbaranta. A v tem trenutku je pospešitev lunarnega programa efektivno mrtva.

Vse bolj verjetna postaja interpretacija, da je Pence z odmevnim govorom zgolj zagotovil, da se bo pristanek na Luni leta 2028 dejansko zgodil in se zadeva ne bo zamaknila še v 30. leta.

Nasa naročila gradnjo novih SLS-raket

Osnovna stopnja SLS-a. Nanjo trenutno poskušajo pritrditi štiri motorje. Foto: Nasa/Steven Seipel

Poglavitno vlogo v programu Artemis bo imela raketa SLS (Space Launch System), katere osnovno stopnjo razvija podjetje Boeing. Nasa je razvoj in proizvodnjo stopenj za prvi dve misiji že plačala, prav te dni pa je podpisala pogodbo za proizvodnjo tretje. Prav tiste, ki bo predvidoma ponesla astronavte proti pristanku na Mesecu. V pogodbi se je zavezala k naročilu stopenj za vsaj 10 misij Artemis. Način financiranja iz sporočila za javnost ni razviden.

Dodaten zamik pri prvem SLS-u
V proizvodnji prvega SLS-a, ki bo poslal prazno ladjo Orion okoli Meseca, se je po poročanju ArsTechnice pojavil dodaten zaplet. Da bi prihranili čas, so v Boeingu prešli na vodoravno (in ne navpično) vgraditev motorjev. Pri tem so naleteli na toliko težav, da so morali vse skupaj ustaviti. Tako bo Artemis 1 skoraj zagotovo zamaknjen z leta 2020 na 2021.

Medtem je Orion šel še skozi en dodaten test motorjev, viden v tvitu desno.

Prenovljeni skafandri

Foto: Reuters

Nasa je ta teden predstavila prenovljene vesoljske obleke za misije Artemis. Oranžna (OCSS) je notranja. Nosili jo bodo v vesoljski ladji Orion med izstrelitvijo in vrnitvijo v atmosfero. Astronavte bo ščitila pred nenadnim padcem pritiska in podobnimi zapleti. Bela (xEMU) je zunanja. Nosili jo bodo na Mesecu. Udobnejša bo in okretnejša od tistih iz programa Apollo, sporoča Nasa. Poleg tega se bo prilegala vsem oz. bo prilagodljiva različno velikim ljudem. Prav zaradi tega je bila Nasa letos prisiljena odpovedati prvi vesoljski sprehod dveh žensk, eni pač skafander, ki je bil na Mednarodni vesoljski postaji, ni bil prav. (Več o tem spodaj.)

Dodatno branje:

Marsikdo se bo vprašal, zakaj niso za Artemis uporabili kar skafandra, ki je že razvit za Mednarodno vesoljsko postajo. Razlog je v namenu. MVP-jev skafander je razvit za vesoljske sprehode v breztežnosti in je zato neprimeren za Luno. In če bodo želeli na Mars, bodo morali spet razviti drugačne obleke.

Video: Celotna tiskovna konferenca

Gerstenmeierja je nadomestil Loverro

Loverro, novi vodja programa za raziskovanje vesolja z ljudmi. Foto: Department of Defense/Monica A. King
Gerstenmeier. Foto: Nasa/Bill Ingalls

Junija letos se je na Nasi zgodila odmevna kadrovska poteza. Bridenstine je s položaja vodje programa za človeško raziskovanje vesolja odslovil Williama Gerstenmeierja, starosto in enega najvplivnejših, pa tudi najbolj cenjenih strokovnjakov na tem področju. Gerstenmeierjeva biografija je obsežna, sodeloval je že pri razvoju raketoplanov (Space Shuttle v 70. letih), pri programu vesoljske postaje Mir, pa MVP-ju, ne nazadnje je vodil celotno Nasino področje človeškega raziskovanja vesolja zadnjih 14 let. Prav on je bil med ključnimi pisci programa Artemis.

Bridenstine ga je premaknil na mesto svetovalca svojega pomožnega administratorja, in to v občutljivem času razvoja ter iskanja podpore za Artemido. Med razlogi naj bi bile stalne zamude SLS-a in Oriona ter "pomanjkanje občutka nujnosti" za vrnitev na Luno.

Iskanje nadomestka je bilo dolgo. Naposled je Nasa sporočila, da je novi vodja programa Douglas Loverro, ki je desetletja vodil programe na ministrstvu za obrambo. Več o njem tukaj. Komentatorji v strokovnih medijih poudarjajo njegovo uspešnost pri vodenju, sprašujejo pa se, kako se bo spoprijel s prehodom iz vojaške organizacije v civilno.


Vrnitev človeka na Luno vsekakor bo. Kolesje se hitro vrti in ustvarilo se je preveč gibalne količine, da bi se zadeva kar tako ustavila. Vprašanje je le, ali bodo veterani Apolla 11, ki so danes še živi (Buzz Aldrin, Michael Collins) takrat še z nami ali ne.



2. Prvi vesoljski sprehod dveh žensk

Ta petek sta prvič v zgodovini vesoljski sprehod opravili dve ženski, piše na Nasinem MVP-blogu. Astronavtki Christina Koch in Jessica Meir (ZDA) sta sedem ur in 17 minut ur delali v vakuumu zunaj Mednarodne vesoljske postaje. Zamenjali sta napravo, ki nadzira polnjenje baterij (BCDU).

Kochova je to delo poprej že opravljala, Meierjeva pa prvič, s čimer je postala 15. ženska vesoljska sprehajalka.

Nasa je prvi izključno ženski vesoljski sprehod želela izvesti že marca letos, a je na kraju samem astronavtka Anne McClain ugotovila, da ji skafander ni prav. S takšnimi zadevami se v vesolju ne šali, zato so zadevo prestavili, vmes pa zagotovili primernejšo opremo.

Prva ženska v vesolju je ruska kozmonavtka Valentina Tereškova, ki je v Vostoku 6 poletela leta 1963. Prva vesoljska sprehajalka pa je Svetlana Savicka (Sojuz T-12, 184). Več mejnikov tukaj.

Ta mesec sledi še več sprehodov zaradi menjave starih baterij, naslednji mesec bodo popravljali detektor temne snovi (ki je seveda do zdaj ni zaznal).

Več o znanstvenih raziskavah tega tedna na tej povezavi.


3. Fedor hoče na Luno

Fedor oziroma Skybot F-850 med avgustovskim obiskom Mednarodne vesoljske postaje (na sredini). Foto: Roskozmos

Ruska vesoljska agencija Roskozmos je prejšnji mesec na MVP-ju kratko preizkusila humanoidnega robota Fedorja. "Pomagal" je pri nekaterih opravilih in se po enem tednu vrnil na Zemljo. Izkušnja je bila očitno tako dobra, da ga zdaj hočejo poslati na Luno, poroča Ria Novosti. Šlo naj bi za nekakšno kombinacijo roverja, na katerega naj bi posadili Fedorjev trup. Kot pri vseh vesoljskih načrtih bo treba počakati na uradno potrditev in predvsem financiranje. Vsekakor pa gre za samosvoj pristop k raziskovanju vesolja.


4. Prvi medzvezdni komet je ... navaden

Drugo nebesno telo pri nas, za katero vemo, da ni iz Osončja. Zgodovinskega prišleka je 12. oktobra fotografiral Hubble z oddaljenosti 420 milijonov kilometrov. Jedra kometa ni mogel videti, zato pa je posnel komo oziroma rep. Foto: NASA, ESA in D. Jewitt (UCLA)

Prejšnji mesec so teleskopi zaznali komet, ki glede na smer prihoda in hitrost (skoraj) zagotovo prihaja iz oddaljenega vesolja. To je 2I/Borisov, ki trenutno proti osrednjemu Osončju drvi s hitrostjo 150.000 kilometrov na uro, kar je prehitro, da bi lahko tukaj obstal. Švignil bo mimo in se odpravil ven, novim dogodivščinam naproti.

Dokler je še tukaj, ga lahko preučujemo. Izjemno priložnost so zagrabile številne opazovalnice sveta in pogledale tujega prišleka. Kakšen je? Oblika, velikost, kemična sestava? Ker je nastal v nekem tujem sistemu, so bile vse opcije odprte. A naposled se je izkazalo, da je ... navaden.

Najostrejšo fotografijo je zagotovil vesoljski teleskop Hubble, obenem tudi kemično analizo. Posnel ga je pri oddaljenosti 350 milijonov kilometrov. Kaj so ugotovili? "Skoraj neverjetno nam je, da je tuji komet po lastnostih zelo podoben našim."

'Oumuamua, cigarasti prvi prišlek. Foto: NASA/JPL-Caltech

Borisova bodo še natančneje opazovali. Še do nekje sredine leta 2020 bo v bližini, potem pa bo prečkal orbito Jupitra in se podal v vse temnejša področja. Še tisoče let pa ga bo stalo potovanje iz samega Sončnega sistema.

Status Borisova kot prvega tujega kometa v Osončju je sicer še pod vprašajem. Prvič zato, ker ni 100-odstotno potrjeno, da je dejansko od drugod, to je "samo" zelo verjetno. Drugič zato, ker se znanstveniki še niso zedinili glede statusa 'Oumuamue, dejansko prvega potrjenega prišleka. 'Oumuamua je na pogled povsem kamnita in spominja na asteroid, a obenem nenavadno pospešuje, kar nakazuje izpihovanje materiala, to pa je lastnost kometov.


5. Napredek pri ExoMarsovih padalih

Sistem štirih padal, ki bo ključen za uspeh ExoMarsa. Foto: Esa

Roskozmos in Evropska vesoljska agencija sporočata, da sta dosegli pomemben napredek pri padalih za marsovsko misijo ExoMars. Našli sta vzrok poškodb, ki so nastale pri prejšnjih testih, in tudi pripravili rešitve. Poleg tega je Esa za pomoč zaprosila Naso. Ameriška agencija bo zagotovila tako nasvete kot njeno testno opremo na inštitutu JPL. Novo različico padal bodo tako preizkusili med januarjem in marcem 2020 v Oregonu, ZDA. Če bodo uspešni, potem bo misija ExoMars lahko izstreljena julija ali avgusta. Če ne bodo, potem bo vse skupaj prestavljeno za dve leti.

ExoMars je skupni projekt Ese in Roskozmosa. Rusi so zagotovili pristajalni modul Kazačok, Evropa pa rover Rosalind Franklin, ki se bo s Kazačoka odpeljal, in orbiter TGO, ki že kroži okoli Marsa.


6. Kitajci so sestavili svoj marsovski paket

Izstrelitveno okno 2020 bodo izkoristili številni narodi, tudi Kitajci. Ti pripravljajo svojo trodelno marsovsko misijo, ki prav tako obsega orbiter, pristajalni modul in rover. Po poročanju kitajskega medija CGTN gre vse gladko, po načrtih. Na Twitterju so objavili tudi fotografijo sestavljenega vesoljskega plovila, torej vseh elementov, ki so povezani v eno in pripravljeni, da se jih namesti na vrh rakete.

Svoje bodo prispevali tudi Združeni arabski emirati, ki bodo prav tako prihodnje leto izstrelili svojo marsovsko misijo Upanje. S tem nameravajo proslaviti 50. obletnico obstoja države.

Foto, video: Arabci gredo na Mars


7. SpaceX cilja na kar 42.000 satelitov Starlink

Foto: SpaceX

Ameriško podjetje SpaceX, znano predvsem po večkrat uporabnih raketah Falcon 9, je letos začelo postavljati megafloto komunikacijskih satelitov Starlink. V nebo jih je poslalo poskusnih 60, ameriški nadzorni organi pa so jim odobrili skupno 12.000. Z njimi namerava SpaceX ponujati satelitski dostop do medmrežja, dobiček pa porabiti za razvoj marsovske vesoljske ladje Starship in rakete Super Heavy. Napoved je sprožila pomisleke v astronomski skupnosti, saj utegnejo roji satelitov motiti opazovanje vesolja. Po poročanju medija SpaceFlightNow je podjetje vložilo prošnjo za še dodanih 30.000 satelitov, torej skupaj 42.000.


8. FOTO: Par zvezdnih zarodkov

Zvezdi v nastajanju. Foto: ALMA (ESO/NAOJ/NRAO), Alves et al.
Lepše za oči:
Barnard 59 A - 160 MB
Barnard 59 B - 720 MB

Čilski radijski observatorij ALMA je posnel nastajajoč sistem dveh zvezd. Nahajata se v Barnardovi meglici 59, 700 svetlobnih let stran od nas. Svetli piki na sredini nista zvezdi sami, temveč diska prahu in plinov, velika približno toliko kot asteroidni pas v Osončju. V sami sredini teh pik se z nabiranjem snovi počasi sestavljata mladi zvezdi, sporoča ESO.

Zvezdni par je globoko v meglici Barnard 59. Za višjo ločljivost okvirček zgoraj. ESO/NAOJ/NRAO), Alves et al.