Boštjan Zalar. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Boštjan Zalar. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Lenarčiča bo na čelu Instituta "Jožef Stefan" nasledil Boštjan Zalar

V torek je vodenje ene največjih slovenskih znanstvenoraziskovalnih institucij, Institut Jožef Stefan (IJS), prevzel profesor doktor Boštjan Zalar, vrhunski strokovnjak za fiziko trdne snovi in redni profesor fizike materialov na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. V Odmevih se je pogovarjal z Igorjem E. Bergantom.


Stopate v velike zimske čevlje, je pač takšen zimski dan. Profesor Jadran Lenarčič je ustanovo vodil zadnjih 15 let, potem pa ocenil, da je čas, da vodenje prevzamejo oziroma prevzamete mlajši. Kakšni so vaši cilji na tem mestu v naslednjih petih letih?
No, ko že omenjate čevlje: preveliki čevlji so nekaj, kar si vsak raziskovalec želi. Mi se vedno ukvarjamo s stvarmi, ki jih nimamo vedno popolnoma pod kontrolo. Glede tega ne vidim nobenega problema. Raziskovalci tudi po duši funkcioniramo tako, da se ukvarjamo s problemi, dokler nas zanimajo. Ko jih pa razumemo, so za nas manj zanimivi. Zdaj pa je problem, ko moraš svoje pogruntavščine opravičevati pred javnostjo, ki pač tvoje pogruntavščine oziroma študije plačuje. To je pač seveda drug problem.

70-letnica IJS-ja: Praznovanje je posvečeno mladim in njihovi robotizirani prihodnosti

Kar se tiče vodenja: izhajam iz dejstva, da je inštitut že zelo prepoznavna blagovna znamka po svetu, v tujini. Vsi naši kolegi dobro vedo, ko omeniš, da si z inštituta, od kod prihajamo. Naša slovenska majhnost glede tega ni nikakršen problem. Namen imamo graditi funkcioniranje inštituta na štirih stebrnih. Prvi je odlična znanost. Drugi so vrhunski kadri. Tretji steber, da vse to lahko uresničimo, je odlična raziskovalna oprema ter dobra infrastruktura.

Kar se vrhunske raziskovalne tematike tiče, lahko mirno povem, da smo tukaj v stiku z Evropo in s svetom. Če pogledate načrte evropske skupnosti, nove raziskovalne programe, pokrivamo na našem inštitutu praktično vsa področja, ki so navedena kot udarna v programu Horizon Europe, ki nas čaka v prihodnje. Kar se tiče kadrov, lahko z mirno vestjo rečem, da sem ponosen na svoje kolege. Pravim, da delam z ljudmi, ki mislijo hitreje, so boljši strokovnjaki kot jaz. In to je po moje dober pristop k vodenju inštituta. Kar se tiče opreme, lahko zatrdim, da rahlo zaostajamo za Evropo. Te opreme tudi nimamo kam postaviti. Upamo, da se bo na krajši ali srednji rok ta položaj umiril.

Katere pralne maske so najučinkovitejše? IJS testira različne materiale

Prav v tej zdravstveni krizi o znanosti in raziskavah pogosteje poročamo. Znanstveniki tudi pogosteje nastopate v javnosti, kot ste rekli na začetku. Tudi sodelavci IJS-ja so še dejavnejši kot sicer. Kaj trenutna zdravstveno-gospodarsko-družbena kriza pomeni za vaše načrte in delovanje inštituta na splošno?
Najprej, ko ste omenili dejavnost mojih sodelavcev: res sem na njih zelo ponosen. Ko smo v prvem valu koronavirusa obtičali doma, smo se raziskovalci veliko pogovarjali med sabo. Doma smo imeli vsi občutek nekoristnosti, ko smo gledali ljudi, predvsem medicinsko osebje in zdravnike, kako so se trudili, da rešujejo položaj. Veliko naših kolegov se je, čeprav v resnici počnejo v svoji osnovni dejavnosti druge stvari, lotilo pomoči za razreševanje tega stanja. Inštitut je v tem času postal – saj sami vidite – že referenca, kar se tiče recimo modeliranja same krize in testiranja zaščitne opreme.

Zdi se, da se zdaj še več ljudi zaveda pomena neodvisne, vrhunske znanosti. Hkrati pa se očitno povečuje število ljudi – žal jih vidimo tudi v politiki ali med javnimi osebnostmi –, ki pa znanosti, kako bi rekel, ne verjame. Kako hud problem je to za znanstveno ustanovo, kot je vaša. Kaj lahko storite, kaj boste storili na IJS-ju?
Tega ne vidim kot zelo hud problem za samo znanstveno ustanovo. To je bolj hud problem za družbo. V vsaki družbi najdemo določen odstotek ljudi, ki dvomi o vsem. Ti ljudje so zelo prepričani o svojih tezah, so tudi zelo dobri prepričevalci. Raziskovalci pa ne funkcioniramo tako. Raziskovalci ne prepričujemo, ampak dokazujemo z dejstvi. Tu mi delujemo po neki racionalni metodologiji. Je pa problem, da ti dobri prepričanci in prepričevalci lahko vplivajo na ta znanstveni pristop. Da potem ti, ko se znanosti lotevaš z resne strani, začneš že sam dvomiti o sebi. To je predvsem pomembno na našem inštitutu, da se držimo tiste naše standardne metodologije dela, preverjanja, mednarodnega preverjanja rezultatov, tudi s kolegi iz tujine, in šele takrat svoje rezultate objavimo. Ko smo 100-odstotno prepričani o tistem, kar počnemo.

Video: Celoten posnetek pogovora