V okviru postopka se zdrobljena odpadna embalaža iz plastike ob dodatku kemičnega sredstva segreje na 300 stopinj Celzija. Izid postopka sta dva glavna produkta: sintetična surova nafta in plin. To pa je nato mogoče predelati v bencin, dizel ali umetno maso. Foto: BoBo
V okviru postopka se zdrobljena odpadna embalaža iz plastike ob dodatku kemičnega sredstva segreje na 300 stopinj Celzija. Izid postopka sta dva glavna produkta: sintetična surova nafta in plin. To pa je nato mogoče predelati v bencin, dizel ali umetno maso. Foto: BoBo

Prvo testno napravo je OMV zagnal leta 2013 v svoji rafineriji Schwechat. V njej je mogoče v eni uri spremeniti pet kilogramov umetne mase v surovo nafto. Februarja letos so zagnali še drugo testno napravo, ki lahko v eni uri iz 100 kilogramov plastičnih odpadkov naredi približno 100 litrov nafte. Tako nastalo surovo nafto že uporabljajo v rafineriji.

Za ta proces ima OMV patentno zaščito v Evropi, ZDA, Rusiji, Avstraliji, na Japonskem, v Indiji, na Kitajskem in še v nekaterih drugih državah. "S to tehnologijo je mogoče, da se sod nafte uporabi večkrat. S tem se sežge manj odpadnih umetnih snovi in zmanjša emisija," je pred dnevi pojasnil član uprave OMV-ja Manfred Leitner.

"Želimo podaljšati življenjsko dobo naših produktov in ravno to uresničujemo s tem postopkom," je dejal prvi mož OMV-ja Rainer Seele.

OMV je doslej v projekt investiral približno 10 milijonov evrov, komercialna raba naprave za recikliranje plastike pa je predvidena v sedmih letih. Nato naj bi v nafto spreminjali do ene tretjine vse odpadne plastične embalaže v Avstriji.