1. Hud udarec za evropsko izstrelitveno industrijo

Zelo verjetno se je zapletlo nekje v postopku integracije. Foto: ArianeSpace
Zelo verjetno se je zapletlo nekje v postopku integracije. Foto: ArianeSpace

Več informacij o obeh izgubljenih satelitih je na voljo tukaj.

Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo omenite in po želji tudi opišete v komentarjih pod člankom. Odprti smo tudi za kakršne koli pripombe na aljosa.masten@rtvslo.si.

Raketa Vega (Arianespace) je odpovedala drugič v zadnjih treh poletih. To je hud udarec za evropsko raketno industrijo, ki se hvali z visoko zanesljivostjo.

Raketa je skrenila z načrtovane poti. Foto: ArianeSpace/posnetek zaslona
Raketa je skrenila z načrtovane poti. Foto: ArianeSpace/posnetek zaslona

Ponesrečeni 17. polet Vege se je začel ob 2.52 po našem času iz evropskega vesoljskega središča v Francoski Gvajani. Prve tri stopnje rakete so svoje delo opravile in četrto spravile na višino 210 kilometrov, piše v sporočilu za javnost družbe Arianespace.

Po osmih minutah se je prižgala četrta, imenovana AVUM. Takrat so stvari šle po zlu. AVUM je hitro skrenil s poti. Inženirji so izgubili nadzor nad napravo, ki je kmalu padla v morje. Tovor, satelita Ese in CNES-a, je uničen.

Video: Posnetek izstrelitve

Struktura Vege. Foto: ArianeSpace
Struktura Vege. Foto: ArianeSpace

K sreči je bila raketa do zadnjega trenutka v dosegu sledilnih postaj, zato je telemetrija - podatki senzorjev o letu - na voljo. Arianespace je zato hitro našel vzrok, o katerem poroča medij SpaceNews: napačno priključena kabla.

Motor AVUM-a ima izpuh, ki ga je mogoče usmerjati. S tem nadzorujejo vzpon četrte stopnje. Usmerjanje opravljajo mehanske ročice (aktuatorji). Dve ročici sta imeli zamenjana kabla in torej prejemali napačne ukaze. AVUM je tako najprej skrenil z načrtovane poti, nato ga je začelo preobračati do te mere, da ga nadzorno središče ni moglo več upravljati.

Proizvajalec četrte stopnje (pa tudi večine rakete) je italijansko podjetje Avio. Njegov generalni direktor Giuglio Ranzo je poudaril, da bodo vzroku prišli do dna, ga odpravili in Vegi vrnili zanesljivost, po kateri je nekoč slovela.

Kje je bil nadzor kakovosti

Izstrelitev rakete Vega na misiji VV14 22. marca 2019. Foto: ArianeSpace
Izstrelitev rakete Vega na misiji VV14 22. marca 2019. Foto: ArianeSpace
Stopnja AVUM je stožčasta, črna zadeva na levi polovici. Podoba je računalniško ustvarjena. Foto: ESA - J. Huart
Stopnja AVUM je stožčasta, črna zadeva na levi polovici. Podoba je računalniško ustvarjena. Foto: ESA - J. Huart

Nekoč je bila Vega zgled zanesljivosti. Od prvega poleta 2012 pa do predlani je naštela 14 misij s 100-odstotno uspešnostjo. 10. julija 2019 pa so bili pri Aerospaceu zelo presenečeni, ko je dve minuti po vzletu kratkomalo razpadla. Vzrok: razpad kupole motorja druge stopnje Zefiro-23 (poglavje 3). Vego so za leto dni umaknili, izvedli popravke in si močno oddahnili, ko se je septembra letos vrnila (mimogrede, s slovenskima satelitoma na krovu).

Poceni indijski avtomobil tata. Foto: MMC RTV SLO
Poceni indijski avtomobil tata. Foto: MMC RTV SLO

Tokratni vzrok k sreči ni strukturni, zato bo odpravljanje težav hitrejše. Bo pa Arianespace moral temeljito pretresti notranjo organizacijo, saj je nadzor kakovosti zgrešil tako očitno stvar, kot so zamenjani kabli. Vprašanje je tudi, zakaj sta bila priključka medsebojno kompatibilna.

Sam motor AVUM-a, RD-843, je sicer ukrajinske izdelave (Južnoje).

Vsekakor sta dve nesreči v treh poskusih izjemno slaba statistika za evropsko raketno industrijo, ki ponuja dražje rakete, a ceno upravičuje z visoko kakovostjo. Kot se je predstavnik Arianespacea pred leti izrazil za ArsTechnica: "Ne prodajamo tate." (Tata je indijski proizvajalec zelo poceni avtomobilov). Izjava je po tej nesreči naletela na precejšen posmeh.

Lastniki satelitov bodo zdaj bolj zadržani pri najemanju kapacitet na raketah Vega. Za nameček se v zadnjih letih prav na področju izstrelitev manjših satelitov, torej Veginem zeljniku, hitro kopiči nova konkurenca.

Tehnologija je delovala, človek je bil zmotljiv. Kako to preprečiti?

Ariane 5 ostaja ponos evropske izstrelitvene industrije. Toda Arianespace bo moral poskrbeti, da ji ne bo težav zavdala zmotljivost človeškega mesa, kot se je to zgodilo pri Vegi. Pravzaprav je ena izstrelitev Ariane 5 (leta 2018) za mišjo dlako zgrešila neuspeh. Nekdo je namreč v navigacijski sistem rakete ročno vnesel napačne podatke. Sateliti so končali v napačni orbiti, a se z lastnim pogonom nazadnje privlekli do ciljne. Fotografija pa je nastala pred izstrelitvijo BepiColomba. Foto: Esa/S. Corvaja
Ariane 5 ostaja ponos evropske izstrelitvene industrije. Toda Arianespace bo moral poskrbeti, da ji ne bo težav zavdala zmotljivost človeškega mesa, kot se je to zgodilo pri Vegi. Pravzaprav je ena izstrelitev Ariane 5 (leta 2018) za mišjo dlako zgrešila neuspeh. Nekdo je namreč v navigacijski sistem rakete ročno vnesel napačne podatke. Sateliti so končali v napačni orbiti, a se z lastnim pogonom nazadnje privlekli do ciljne. Fotografija pa je nastala pred izstrelitvijo BepiColomba. Foto: Esa/S. Corvaja

Druga raketa Arianespace, Ariane 5, sicer ohranja izjemno visoko zanesljivost. Tudi to je eden od razlogov, da je Nasa za izstrelitev svojega devet milijard evrov vrednega teleskopa James Webb izbrala prav Ariane 5. Arianespace bo moral odpraviti nedoslednosti v svoji organizacijski strukturi, da te ne onesnažijo še doslej proslule rakete.

Esa, Arianespace in Avio bodo ustanovili neodvisno preiskovalno komisijo. Pričakovati je, da bodo prišli zadevi do dna, izdali priporočila, ki jih bo Arianespace v celoti implementiral. "Komisija bo pripravila izvedbeni načrt, kako do naslednjega poleta povrniti popolno zanesljivost Vege," so zapisali. Prvi mož Ese Johann-Dietrich Wörner pa je dodal: "Osebno bom poskrbel, da bomo do obisti spoznali in razumeli vzrok. Pa tudi, da Vegi povrnemo robustnost in zanesljivost, ki jo je izkazovala vse od prvega poleta leta 2012."

Vega je zmožna ponesti do 1.500 kilogramov tovora v polarno oziroma sončnosinhrono tirnico.

Poenostavljeno, gre za stranski potisnik raket Ariane na trdo gorivo, nadgrajen z več dodatnimi stopnjami. Na leto prižgejo od tri do štiri primerke. Vega je visoka 30 metrov, široka tri metre, njena masa znaša 137 ton, ena izstrelitev pa naj bi stala dobrih 30 milijonov evrov. Arianespace sicer že pripravlja naslednika, Vego-C, ki naj bi za isto ceno zmogla 700 kilogramov več tovora.


2. Konkurenca s palčkom in memi v vesolje

Foto: Rocket Lab/Andrew Burns and Simon Moffatt
Foto: Rocket Lab/Andrew Burns and Simon Moffatt

Primer sveže konkurence, ki bi lahko v zelje hodila Vegi, je novozelandsko podjetje Rocket Lab. Ukvarja se z raketami za lažje tovore, poleg tega pa razvija tehnologije za večkratno uporabo.

V zadnjem poskusu jim je uspelo nazaj dobiti prvo stopnjo. Svet tako počasi dobiva drugo večkrat uporabno orbitalno raketo po Falconu 9. Bo pa čas pokazal, kako uspešna bo.

Izstrelitev se je začela v petek ponoči po našem času. Prva stopnja rakete Electron se je v dveh minutah in pol dvignila na 80 kilometrov višine. Tam se je ločila in začela postopek vrnitve, medtem ko se je druga stopnja pognala kvišku.

Video: Posnetek dogodka

Kako so izvedli vrnitev prve stopnje? Postopek je drugačen kot pri SpaceX-u, kjer za obračanje koristijo zakrilca, zavirajo pa z motorjem Merlin.

Pri Rocket Labu za obračanje uporabljajo navornike, nameščene na vrhu prve stopnje. Raketa se obrne za 180 stopinj in spusti v gosto ozračje. Pri dvojni hitrosti zvoka odprejo zaviralno padalo, ki stopnjo stabilizira. V zadnjih nekaj kilometrih odprejo še večje, glavno padalo. Stopnja pade v morje pri hitrosti okoli 10 metrov na sekundo. Vse to je uspelo, so sporočili z Rocket Laba. Napravo bodo z ladjo privlekli do kopnega.

Ta posamezna stopnja sicer ne bo znova uporabljena. Morska voda je posebej neugodna za tovrstne visokotehnološke naprave. Tudi vroči spust skozi ozračje in udarec ob morsko gladino sta najbrž pustila posledice.

Rocket Lab zato načrtuje lovljenje prve stopnje s helikopterjem, ko je ta še v zraku. Več poskusov so že izvedli, a nikoli po dejanski izstrelitvi.

To je bila 16. izstrelitev elektrona. 17 metrov visoka raketa ima tri stopnje, prvi dve žene kerozin. Tretja je namenjena natančni oddaji tovora v orbito. V soncesinhrono tirnico lahko ponese do 300 kilogramov tovora in je namenjena pretežno satelitom, ki niso dovolj hitro našli mesta na večjih raketah.

Tokrat je na 500 kilometrih višine oddala 30 manjših satelitov.

Video: Posnetek helikopterja na delu

Manj resni vidik misije

Čisto pravi pravcati vrtni palček v Zemljini tirnici. Foto: Rocket Lab
Čisto pravi pravcati vrtni palček v Zemljini tirnici. Foto: Rocket Lab
"Odklenjen dosežek! Palček je sam." Foto: Rocket Lab/posnetek zaslona

Misija je imela tudi zanimiv kulturni, memetski vidik. Igralci računalniških iger so med prenosom lahko opazili dobro znane pojavne značke Odklenjen dosežek (achievement unlocked), povezane s priljubljeno igralsko platformo.

Na drugo stopnjo pa je bil (v dobrodelne namene) privit palček Garden Gnome iz znane igre Half-Life 2. Kamera iz vesolja je tako posnela precej nenavadne prizore, igralske skupnosti pa so se polnile z memi.


3. Zmaj dostavil prvo "polnopravno" posadko

Falcon 9 je tudi tokrat opravil svoje delo brez težav. Foto: Nasa
Falcon 9 je tudi tokrat opravil svoje delo brez težav. Foto: Nasa
Delo v notranjosti Crew Dragona. Foto: Nasa
Delo v notranjosti Crew Dragona. Foto: Nasa
Približevanje Zmaja Mednarodni vesoljski postaji poteka samodejno, vodi ga računalnik. Foto: Nasa
Približevanje Zmaja Mednarodni vesoljski postaji poteka samodejno, vodi ga računalnik. Foto: Nasa

Zasebno podjetje SpaceX je s svojo vesoljsko ladjo Crew Dragon opravilo prvo uradno dostavo astronavtov na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Na odpravi Crew-1 so v vesolje poleteli Michael Hopkins, Victor Glover, Shannon Walker (Nasa) in Japonec Soiči Noguči (Soichi Noguchi).

64. odprava od leve proti desni: Rubinsova, Glover, Noguči, Rižikov, Hopkins, Walkerjeva in Kud-Sverčkov. Foto: Nasa
64. odprava od leve proti desni: Rubinsova, Glover, Noguči, Rižikov, Hopkins, Walkerjeva in Kud-Sverčkov. Foto: Nasa

Izstrelitev na raketi Falcon 9 se je začela v ponedeljek ponoči po našem času s Cape Canaverala. Falcon 9 je svoje delo opravil, prva stopnja je pristala na robotski ladji, Crew Dragon pa je nadaljeval pot v nebo, ki je trajala 27 ur. Na Mednarodno vesoljsko postajo se je samodejno priklopil v torek ob 5.01 po srednjevropskem času.

Pot je sicer zaznamovala manjša napaka na grelcih cevi za gorivo Crew Dragona, kar pa so kmalu rešili.

Četverica vesoljeplovcev se je pridružila 64. odpravi. Postaja tako gosti sedem ljudi. Poleg že naštetih so na krovu Kathleen Rubins (Nasa), pa še predstavnika Roskozmosa Sergej Kud-Sverčkov in poveljnik Sergej Rižikov. 64. odprava se je začela oktobra (poglavje 1), trajala pa bo predvidoma do aprila prihodnje leto.

Video 1: Posnetek dogodka

Video 2: Krajši izsek izstrelitve

Video 3: Potovanje

Video 4: Priklop in vstop astronavtov

ZDA po devetih letih spet same poslale astronavte v vesolje

Crew Dragon je sicer na MVP poletel že dvakrat. Prvič brez posadke aprila lani (Demo-1), drugič pa maja letos (Demo-2), ko je posadka prišla na krajši, testni obisk. Zatem so Zmaja certificirali kot primernega za polete s posadko.

Zdaj imajo ZDA tudi uradno lastno vesoljsko ladjo in niso več odvisne od Rusije. Zadnjih 10 let so ljudje na MVP leteli izključno na ruskih Sojuzih. Pričakovati je bilo, da si bosta državi zdaj delili prostor po načelu "blagovne menjave", torej Rus na Zmaja in Američan na Sojuza brez dodatnih plačil. A tudi zaradi vse grenkejših odnosov takšnega dogovora ni bilo. Za zdaj kaže, da bodo Rusi in Američani leteli ločeno.

Naslednji polet "navadnega", tovornega Zmaja bo predvidoma 2. decembra.

Druga zasebna vesoljska ladja, ki jo za Naso razvija Boeing, že precej zamuja. Ponovljeni testni polet CST-100 Starlinerja je zamaknjen globoko v prihodnje leto, prvi polet s posadko pa bo verjetno še leto pozneje.


4. MVP: Sergeja na sprehod

Kozmonavta med nevarnim opravilom. Foto: Nasa
Kozmonavta med nevarnim opravilom. Foto: Nasa
Ruski predel MVP-ja. Na koncu je vesoljska tovornica Progres, preostali podolgovati del je modul Zarja.
Ruski predel MVP-ja. Na koncu je vesoljska tovornica Progres, preostali podolgovati del je modul Zarja. "Sodček", ki moli navzgor, je Poisk. Bele površine desno so hladilniki, kjer postaja izseva odvečno toploto. Foto: Nasa

V preteklem tednu sta ruska vesoljca Sergeja (Sverčkov in Rižikov) opravila vesoljski sprehod, po ruskem štetju 55. Za izhod so prvič v zgodovini uporabili modul Poisk. Zunaj sta preždela 6 ur in 47 minut, sporoča ruska vesoljska korporacija Roskozmos.

Zelo podroben opis vesoljskega sprehoda je tukaj.

Sprehod je bil namenjen pripravam na priklop novega ruskega modula Nauka (rus. znanost). V ta namen bo treba odstraniti Pirs. Kozmonavta sta zato preklapljala kable in prestavljala senzorje. Menjava regulatorja pretoka tekočin na Zvezdi ni uspela zaradi zataknjenega pokrova naprave. Med drugim sta še očistila okna na modulu Zvezda (in umazane krpe odvrgla v vesolje).

Video: Posnetek celotnega dogodka

Novi ruski modul Nauka med izdelavo. Izstreljen bo prihodnje leto. Iz proizvajalca Nauke, ruske družbe RSC Energia, so sporočili, da bo modul kompatibilen tudi s kitajskimi vesoljskimi ladjami. Kitajci sicer zaradi ameriške zakonodaje nimajo dostopa do MVP-ja. Rusija se po drugi strani vse bolj dogovarja s Kitajsko za prihodnje vesoljske projekte. Foto: Roskozmos
Novi ruski modul Nauka med izdelavo. Izstreljen bo prihodnje leto. Iz proizvajalca Nauke, ruske družbe RSC Energia, so sporočili, da bo modul kompatibilen tudi s kitajskimi vesoljskimi ladjami. Kitajci sicer zaradi ameriške zakonodaje nimajo dostopa do MVP-ja. Rusija se po drugi strani vse bolj dogovarja s Kitajsko za prihodnje vesoljske projekte. Foto: Roskozmos

Skrivnostno puščanje ostaja

Za konec sta kozmonavta fotografirala zunanjo plat razpoke v Zvezdi, ki že dolgo bega upravljalce. Na mestu razpoke ni videti nobenih mehanskih poškodb, poroča ruski TASS. Sergeja sicer nista posnela dejanske kovinske lupine, saj bi morala za to odstraniti zunanjo izolacijo, s čimer se Roskozmosovo nadzorno središče ni strinjalo.

Skrivnost puščanja pa ostaja. V preteklem tednu so namreč špranjo odznotraj zamašili, piše RIA novosti. Mašilo je iz gume, aluminijaste folije in bi po mnenju Roskozmosa moralo ustaviti uhajanje zraka. A kot poroča TASS, težava ni odpravljena. Prostor v Zvezdi, kjer je razpoka, so namreč tesno zaprli in merili zračni tlak. Ta je v kratkem času upadel za pet odstotkov.

4,5-centimetrsko razpoko so s pomočjo čajnih lističev, ki jih je piš nesel k cilju, našli prejšnji mesec.


5. Kitajske izstrelitve se vrstijo

Dolgi pohod-3B uporablja zelo strupena pogonska sredstva, kosi rakete pa pogosto padajo po poseljenih območjih. Fotografija je nastala pred leti. (AP Photo/Xinhua, Zha Chunming) Foto: AP Photo
Dolgi pohod-3B uporablja zelo strupena pogonska sredstva, kosi rakete pa pogosto padajo po poseljenih območjih. Fotografija je nastala pred leti. (AP Photo/Xinhua, Zha Chunming) Foto: AP Photo

Prejšnjo soboto ob 17.59 po našem času je Kitajska z izstrelišča Sičuan (Sichuan) pognala raketo Dolgi pohod-3B. V geostacionarno orbito na višini več kot 35.000 kilometrov je bil uspešno dostavljen komunikacijski satelit Tiantong 1-02, poroča SpaceFlightNow.

Video: Kratek povzetek izstrelitve

3B je nazadnje poletel oktobra (poglavje 4), prejšnji teden pa so Kitajci uporabili raketo Dolgi pohod-6 (poglavje 3).

Aprilska izstrelitev Dolgega pohoda-3B je sicer spodletela (poglavje 6).

53 metrov visoki 3B ima štiri stranske potisnike na hidrazin in štiri stopnje. V nižjo Zemljino tirnico zmore 11 ton, v geosinhrono prehodno pet, v geostacionarno pa dve toni.


6. Nasini inženirji so odpravili napako na prvi stopnji rakete SLS

Prva stopnja SLS-a med transportom. Lepo so vidni štirje motorji RS-25, ki so nekoč poganjali Space Shuttle. Osrednja struktura pa je pravzaprav predelan rezervoar za gorivo iz tistih časov. Foto: Nasa
Prva stopnja SLS-a med transportom. Lepo so vidni štirje motorji RS-25, ki so nekoč poganjali Space Shuttle. Osrednja struktura pa je pravzaprav predelan rezervoar za gorivo iz tistih časov. Foto: Nasa

Prva stopnja ameriške rakete SLS je v Nasinem središču Stennis, položena v ogromno betonsko stojalo, čakajoč na prvi prižig. Po njej brkljajo inženirji, ki so pred kratkim naleteli na zaplet. Zaznali so "nenavadno" vedenje enega od ventilov, ki spušča vodik naproti motorjem.

Za popravilo so izdelali "inovativno orodje", piše v sporočilu za javnost. Tako so lahko zamenjali sklopko na ventilu, ne da bi zamenjali celoten ventil ali pa bili prisiljeni raketo peljati nazaj v tovarno. Po menjavi naprava deluje brez težav.

Nasa se zdaj pripravlja na sedmega v nizu preizkusov v Stennisu. V prvo stopnjo bodo natankali 3,2 milijona litrov pod ničlo ohlajenega vodika in kisika. Osmi in zadnji test je osemminutni prižig vseh motorjev in statična simulacija poleta prve stopnje. Predvidena je za konec decembra.

SLS je ključna raketa za Nasin projekt vrnitve človeka na Luno, imenovan Artemis. Več o stanju programa v prvem poglavju tukaj.


7. Rogozin išče Burjo

Primerek Burana pri muzeju v Bajkonurju novembra 2016. Pred tehnološko čudo 20. stoletja se je vrinila mačka. Foto: AP Photo/Dmitri Lovetsky
Primerek Burana pri muzeju v Bajkonurju novembra 2016. Pred tehnološko čudo 20. stoletja se je vrinila mačka. Foto: AP Photo/Dmitri Lovetsky
Notranjost zgornjega muzejskega primerka. Foto: AP Photo/Dmitri Lovetsky
Notranjost zgornjega muzejskega primerka. Foto: AP Photo/Dmitri Lovetsky

Vodja ruske vesoljske korporacije Roskozmos Dimitrij Rogozin se je namenil odkupiti preostala še obstoječa Burana, poroča RIA novosti.

Buran je ruski raketoplan, ki je poletel le enkrat (leta 1988). Izdelali so več primerkov, ki pa so po razpadu Sovjetske zveze ostali na tleh.

Glavni Buran je bil uničen leta 2002, ko se je zrušila streha hangarja. Ostajata pa še dva.

Rogozin se je namenil najti lastnike prek Twitterja in jih tudi dobil. Prek taistega omrežja mu je odgovoril kazahstanski poslovnež Dauren Mussa in mu pojasnil, da sta oba Burana pravzaprav v Bajkonurju. "Dragi Dimitrij Olegovič, vesoljski plovili Buran 1.02 in OK-MT 0.07 PM ne pripadata nobenemu posamezniku, temveč sta v bilancah družbe JSC "RKK Baikonur". Veliko sredstev smo vložili v preživetje podjetja in teh plovil."

Rogozin ni bil zadovoljen. Opozoril je, da sta Burana shranjena v "alarmantnih razmerah", in mu napovedal nadaljnje razprave o usodi teh raketoplanov.

Kmalu polet Angare-A5

Še ena novica iz Roskozmosa: dolgo pričakovana raketa Angara-A5 bo poletela 28. novembra. Napravo so že prepeljali na kozmodrom Pleseck. Tovor bo dvotonski balast, poroča Ria novosti.

Prvi polet Angare-A5 je bil leta 2014 in kar šest let so potrebovali za vrnitev oziroma drugi test. Uradno se bo v "akcijo" podala z letom 2021. Gre za rusko raketo naslednje generacije, ki naj bi nasledila veteranske Protone. V nižjo Zemljino tirnico bo zmožna ponesti do 24 ton tovora.


8. Konec slavnega radijskega teleskopa Arecibo

Stanje novembra 2020. Foto: NSF
Stanje novembra 2020. Foto: NSF
Masivna platforma, v katero se odbijajo valovi s krožnika. Foto: University of Central Florida
Masivna platforma, v katero se odbijajo valovi s krožnika. Foto: University of Central Florida

Znameniti 305-metrski radijski teleskop Arecibo bodo podrli, sporoča ameriška Nacionalna znanstvena fundacija (NSF).

Deloval je 57 let, bil do pred kratkim največji teleskop na svetu in vir številnih prelomnih odkritij, odmeval je tudi v kulturni sferi kot "iskalec Nezemljanov". A zadnja leta ga je vse bolj načenjal zob časa, visoki stroški pa so vse manj upravičevali njegov današnji znanstveni izkupiček.

Zares se je zapleto avgusta, ko je popustila ena od jeklenic, ki v zraku drži 900-tonski mehanizem teleskopa. Preostale jeklenice so bile prisiljene držati vse večjo maso in prejšnji teden se je zgodilo neizogibno: popustila je še ena.

Obakrat sta padli po spodaj ležečem krožniku in ga močno poškodovali, to pa je bila za NFS, ki je ravno razmišljal, kaj storiti z Arecibom, kaplja čez rob.

Obnova bi bila prenevarna in draga, zato bodo vse skupaj poslali v zgodovino.

Leta 2018 so Kitajci zgradili svoj radijski teleskop, največjega na svetu.


9. FOTO: Galaktična cimetova žemljica

Osvetje UGC 12588. Foto: ESA/Hubble & NASA, R. Tully
Osvetje UGC 12588. Foto: ESA/Hubble & NASA, R. Tully
Lepše za oči

Totedenska paša za oči je galaksija - oziroma slovensko osvetje - UGC 12588.

V primerjavi z večino spiralnih galaksij UGC 12588 nima prečke na sredini niti jasno razvidnih spiralnih krakov. Ker je bolj okrogla in ima dokaj nestrukturirano središče, bolj spominja na cimetovo žemljico, so zapisali na Evropski vesoljski agenciji.

Uradno je sicer uvrščena med spiralne galaksije. Leži v ozvezdju Andromede. Je del Krajevne jate 54 galaksij, v katerem sta tudi domača Galaksija in Andromeda.


10. SKOK V ZGODOVINO: 50 let ruskega pristanka na Luni z robotom

Lunohod 1 je 2,3 metra dolg in 1,5 metra visok. Foto: Roskozmos
Lunohod 1 je 2,3 metra dolg in 1,5 metra visok. Foto: Roskozmos
Čakajoč na izstrelitev. Foto: Roskozmos
Čakajoč na izstrelitev. Foto: Roskozmos
Vesoljsko plovilo Luna 17. Foto: Roskozmos
Vesoljsko plovilo Luna 17. Foto: Roskozmos

Pred 50 leti, 17. novembra 1970, je na Luni pristal prvi lunarni rover v zgodovini. To je bil sovjetski Lunohod 1. Dostavilo ga je vesoljsko plovilo z imenom Luna 17.

Lunohod 1 je bil sprva namenjen izvidništvu. Preučiti bi moral površino za prihod ruskih kozmonavtov. A ker so jih Američani s pristankom na Mesecu prehiteli, sovjetska lunarna raketa N1 pa je v več poskusih eksplodirala, so Lunohod predelali v znanstveno opazovalnico.

Voznik Vjačeslav Dovgan. Foto: Roskozmos
Voznik Vjačeslav Dovgan. Foto: Roskozmos

Bil je naphan z znanstvenimi instrumenti, ki so bili za takratne čase zelo napredni: teleskop in spektrometer za rentgensko svetlobo, detektor kozmičnih žarkov, laser za merjenje razdalje do Zemlje ... Imel je tudi štiri televizijske kamere, s katerimi je ovekovečil okolico.

Načrtovan je bil za tri lunarne dneve, torej približno tri naše mesece, deloval pa je kar 301 dan, opisuje Roskozmos. Prevozil je 10.540 metrov pri najvišji hitrosti dva kilometra na uro. Upravljali so ga z Zemlje, kot je vidno na fotografiji desno.

Domov je poslal 20.000 posnetkov in 200 televizijskih panoram. Opravil je več kot 500 preizkusov na lunarnem prahu. Še danes ždi na Zemljinem naravnem satelitu, kot je razvidno na spodnji fotografiji:

Posnetek Nasinega orbiterja LRO. Foto: NASA/GSFC/Arizona State University
Posnetek Nasinega orbiterja LRO. Foto: NASA/GSFC/Arizona State University

Roskozmos je ob 50. obletnici objavil kopico doslej tajnih dokumentov, povezanih z Luno 17.

Video 1: Zahodno medijsko poročilo iz leta 1970

Video 2: Nekaj zbranih panoram

Video 3: Ponazoritev poti Lunohoda 1


Izstrelitve na vidiku:

Sobota, 21. november - Falcon 9 - 18.17 - Copernicus Sentinel-6

Prenos v živo:

Ponedeljek, 23. 11., ob 03.56 - Falcon 9 - Starlink

Ponedeljek, 23. 11. - Dolgi pohod-5 - Čang'e 5

Torek, 24. 11., ob 03.12 - Sojuz - Gonec M