Levo pristanek prve stopnje. Desno notranjost kapsule z lutkama, ki merita sile. Modra je senzor za meritev težnosti, bela je
Levo pristanek prve stopnje. Desno notranjost kapsule z lutkama, ki merita sile. Modra je senzor za meritev težnosti, bela je "Ripley". Foto: SpaceX
Izstrelitvena platforma  39A, s katere se je davno tega začela tudi misija Apollo 11. Foto: SpaceX
Izstrelitvena platforma 39A, s katere se je davno tega začela tudi misija Apollo 11. Foto: SpaceX

Ob 8.49 po našem času je z izstrelišča 39A pri Kennedyjevem vesoljskem središču na Floridi poletela raketa Falcon 9. V nebo je ponesla plovilo Crew Dragon, ki se je 11 minut po začetku poleta ločilo od druge stopnje rakete in se utirilo v orbito okoli Zemlje.

Takrat je začelo s postopnim orbitalnem vzpenjanjem do do Mednarodne vesoljske postaje (MVP), doseglo jo bo predvidoma v nedeljo ob 11. uri. Tudi to bo Nasa prenašala neposredno, prenos bo na voljo tudi v tem članku. Začel se bo v nedeljo ob 9.30.

Dobrih 10 minut po izstrelitvi je prva stopnja rakete pristala na ladijski ploščadi sredi morja, kar je 35. uspešni pristanek tega tipa rakete.

Video: Priklop na MVP

Foto: SpaceX
Foto: SpaceX
Profil poleta in lokacija pristanka prve stopnje. Foto: SpaceX
Profil poleta in lokacija pristanka prve stopnje. Foto: SpaceX

Video: Posnetek Izstrelitve

Ločitev kapsule od rakete. Foto: SpaceX
Ločitev kapsule od rakete. Foto: SpaceX

Gre za prvi testni polet Crew Dragona brez posadke. V njem sta zgolj 180 kilogramov potrebščin in lutka (več o njej spodaj).

Crew Dragon bo na MVP privit do petka, 8. marca, nato se bo vrnil na Zemljo s pristankom v oceanu. Tudi ta prenos bo na voljo.

Posadkovni Zmaj v proizvodnji. Zgoraj je kapsula, spodaj tovorni del oz.
Posadkovni Zmaj v proizvodnji. Zgoraj je kapsula, spodaj tovorni del oz. "prtljažnik. Črna površina so sončne celice. Foto: SpaceX

Dolgotrajni komercialni program žanje prve sadove
Tako raketo kot kapsulo Crew Dragon je razvilo in izdelalo ameriško podjetje SpaceX. S poletom bo presežen mejnik: prvič bo na MVP poletela zasebna kapsula za posadko, izstreljena na zasebni raketi.

ZDA so dostave v orbito 30 let opravljale na vesoljskih čolničkih (Space Shuttle), po upokojitvi leta 2011 pa so ostale brez lastnih zmogljivosti. Nasa je kmalu zatem naročila razvoj ameriških kapsul pri SpaceX in Boeingu, po večletnih zamudah zdaj gledamo zadnje korake testiranj. Za državo ZDA je zelo pomembno, da bo prevoze opravljala z domačega ozemlja in pod lastnim nadzorom, čeravno v javno-zasebnem partnerstvu, in tokratni izstrelitvi Crew Dragona čez lužo namenjajo veliko pozornosti.

SpaceX sicer že opravlja tovorne polete na MVP, do zdaj skupno 16. Pravzaprav se lahko pohvali s tem, da je kot prvo zasebno podjetje v zgodovini opravilo komercialno dostavo na postajo, leta 2012, s plovilom Dragon.

Dragon in Crew Dragon se razlikujeta predvsem po sistemih za vzdrževanje astronavtov pri življenju. Kabina pod pritiskom, kisik, temperatura in vse druge nujnosti, pa še kakšna udobnost za povrh. Ti sistemi morajo biti vrhunsko zanesljivi, saj si ne Nasa ne SpaceX nočeta privoščiti smrti v programu. Testni polet bo dal dejanske meritve in na njihovi podlagi se bo Nasa v prihodnjih mesecih odločila, ali plovilo sploh certificirati ali ne.

Crew Dragon na vrhu rakete Falcon 9 čaka na izstrelitev. Fotografija je nastala dva dneva pred dogodkom. Na desni platforma za dostop. Foto: SpaceX
Crew Dragon na vrhu rakete Falcon 9 čaka na izstrelitev. Fotografija je nastala dva dneva pred dogodkom. Na desni platforma za dostop. Foto: SpaceX

Imata pa nekaj skupnega: oba sta večkrat uporabna. Novi Zmaj bo sicer posadko nosil le ob prvem poletu, isto kapsulo bodo pozneje ob ponovljenih poletih uporabili za tovor.

Misija spada na seznam najzanimivejših vesoljskih letos.

Osamljen osmi potnik
V kapsuli je privezana testna lutka, polna senzorjev, ki bodo povedali, kakšne sile delujejo na telo. SpaceX jo je simbolično oblekel v svoj vesoljski skafander (ki je v razvoju za poznejšo vesoljsko ladjo Starship). Poimenovali so jo Ripley, po glavni junakinji grozljivke Osmi potnik, ki praznuje 40 let (in bo morda dobil še eno nadaljevanje). Simboličnega potnika so v SpaceX-u uporabili tudi lani, ko so izstrelili težkonosilno raketo FalconHeavy, z njo v vesolje ponesli avtomobil z "voznikom", Starmanom.

V številkah:
Višina celotnega plovila: 8,2 metra
Kabina pod pritiskom: 4,8 metra višine, 4 metre širine
Kapaciteta: 3,3 tone, sedem astronavtov
Štiri padala za pristanek

Še ena pomembna razlika: Crew Dragon ima kar v ohišje vgrajenih osem motorjev SuperDraco. To je varnostni mehanizem. Če bi med izstrelitvijo šlo kaj narobe (npr. eksplozija), bi se samodejno prižgali, ustvarili 54 ton potiska in v petih sekundah pognali kapsulo z astronavti vred do pol kilometra stran od dogodka. Sprva so v SpaceX-u motorje nameravali uporabiti tudi za pristajanje, kar bi omogočilo kopno vrnitev, a so se na koncu odločili za padala in pljusk v morje.

Pri drugih kapsulah je reševalni mehanizem navadno posajen na vrh kapsule v ločenem segmentu, ki po določenem času poleta odpade. Nazadnje so ga uporabili lanskega oktobra med poletom Sojuza proti postaji. Astronavti so se živi in zdravi vrnili na Zemljo.

Video: Notranjost posadkovnega zmaja

"Navaden" Dragon na MVP-ju januarja 2019. Priključen je na modul Harmony. Desno robotska roka, ki je pomagala pri priklopu. Novi Zmaj bo vse opravil sam. Foto: SpaceX

Po novem samodejni priklop. V petek test pristanka in reševanja.
SpaceX se bo tokrat posebej posvetil avtomatiziranemu sistemu za priključitev na MVP. Kapsula bo namreč samodejno opravila približevanje s 4 kilometrov na 1,6 kilometra in nato izvedla tudi priključitev, in sicer na modul Harmony. Postopek je občutljiv, saj lahko napake pomenijo poškodbe in potencialno tudi uničenje: postaje, kapsule ali obojega. Priklope "navadnih" Dragonov so do zdaj izvajali s pomočjo velike robotske roke Canadarm2, ki je kapsulo zgrabila in postavila na pravo mesto.

Video: Tovorni Zmaj se priklopi s pomočjo mehanske roke

Pomembno bo tudi najti in pobrati kapsulo z gladine v doglednem času po pristanku (naslednji petek).

Simbolična podoba CST-100 Starlinerja v orbiti. Foto: Boeing
Simbolična podoba CST-100 Starlinerja v orbiti. Foto: Boeing

Drugi nosilec aprila
Boeingov CST-100 Starliner, drugi nosilec komercialnega programa za polete s posadko, bo prvi test opravil predvidoma aprila, z astronavti pa avgusta.

Ruski prispevki
Crew Dragon bo do Mednarodne vesoljske postaje porabil okoli 27 ur, medtem ko bodo astronavti prisiljeni ždeti, sedeč v mali kabini, opremljeni s plenicami.

Po drugi strani se sodobni ruski Sojuz lahko pohvali, da je že večkrat izvedel pospešeno usklajevanje orbite, ki potovanje skrajša na nekaj ur*. Ponese pa lahko tri ljudi.

Rusija medtem pripravlja novo vesoljsko ladjo Federacija, ki bo zmogla šest ljudi, a je še globoko v razvoju in s finančnimi težavami.

* Pot je hitrejša zaradi nove, pred nekaj leti razvite tehnike spreminjanja orbite, pri kateri so pot vtirali Rusi s plovili Progres. Za opozorilo se zahvaljujemo uporabniku MatjazP.

Orion bo šel dlje
Nasa sicer povsem zase (nekomercialno) razvija še vesoljsko ladjo Orion, ki jo je naročila pri Lockheed Martinu, in katere servisno-pogonski modul je zagotovila Evropska vesoljska agencija (Esa). Svoj prvi testni polet je opravila že leta 2014, naslednji na vrhu nove rakete SLS pa sledi predvidoma leta 2020, ko bo obkrožila Mesec. Orion je namenjen odpravam dlje v vesolje, med drugim na površje Lune in do Marsa.

MVP 8. oktobra letos, ko so jo fotografirali kozmonavti odprave 56 iz približajočega se Sojuza. Še druge novice o postaji: v ameriški državni politiki se kuha podpora podaljšanju delovanja postaje. Nekateri predstavniki demokratov in republikancev so v postopek vložili zakon, ki bi zagotovil financiranje do leta 2030. Za zdaj sicer velja, da bi jo z letom 2025 deorbitirali in uničili ali pa prepustili komercialnim akterjem. Sproščeni denar bi porabili za gradnjo nove postaje pri Mesecu. Foto: Nasa/Roscosmos
MVP 8. oktobra letos, ko so jo fotografirali kozmonavti odprave 56 iz približajočega se Sojuza. Še druge novice o postaji: v ameriški državni politiki se kuha podpora podaljšanju delovanja postaje. Nekateri predstavniki demokratov in republikancev so v postopek vložili zakon, ki bi zagotovil financiranje do leta 2030. Za zdaj sicer velja, da bi jo z letom 2025 deorbitirali in uničili ali pa prepustili komercialnim akterjem. Sproščeni denar bi porabili za gradnjo nove postaje pri Mesecu. Foto: Nasa/Roscosmos

Video: Tiskovna konferenca Nase, SpaceX-a pred izstrelitvijo (le v angleščini)