Študija naj bi pomagala razrešiti debato, ali sta neandertalec in moderni človek le živela drug ob drugem ali so bili med njima tudi tesnejši stiki. Foto: Reuters
Študija naj bi pomagala razrešiti debato, ali sta neandertalec in moderni človek le živela drug ob drugem ali so bili med njima tudi tesnejši stiki. Foto: Reuters

V zadnji izdaji časnika Science je ekipa mednarodnih raziskovalcev objavila analize primerjave DNK-ja neandertalcev in modernih ljudi. Ugotovili so, da Evropejci, Azijci in prebivalci Oceanije nosijo v sebi nekaj odstotkov neandertalčevega DNK-ja, medtem ko pri Afričanih tega niso odkrili.

"Največje odkritje naše študije je, da obstaja pretok genov med neandertalci in vsemi predniki današnjih Neafričanov," je pojasnil David Reich z medicinske fakultete v Harvardu. Razmerje genskega materiala, ki so ga ljudje podedovali od neandertalcev, je sicer majhno, le od 1 in 4 odstotkov.

Težavno zbiranje neandertalčevega DNK-ja
Raziskovalci so DNK-zapis neandertalca pridobili iz kosti, najdenih na Hrvaškem, v Rusiji, Nemčiji in Španiji. Imeli so kar nekaj težav, saj je v 40.000 let starih kosteh malo ohranjenega genskega materiala, zato so ga morali "zlepiti", da so dobili celoten zapis.

Nato so ga primerjali z DNK-zapisi današnjih ljudi. Najdene podobnosti so potrdile to, kar so že nekaj časa slutili - da so bili intimni stiki med modernim človekom in človečnjaki, ki so živeli na istih območjih. Na to je nakazala tudi najdba X-ženske pred meseci v Sibiriji, ki so jo raziskovalci označili za novo in doslej neznano vrsto človečnjaka, ki je le v daljnem sorodstvu s homo sapiensom ter neandertalcem.

Tropski kraji niso ohranili ostankov človečnjakov
Da so pred tisočletji druga ob drugi živele različne vrste človečnjakov, so znanstveniki že dolgo prepričani. A ker je veliko do zdaj neznanih vrst verjetno živelo na tropskih območjih, se njihovi ostanki niso ohranili. "Zagotovo je mogoče, da so tudi na območju današnje Afrike živele arhaične vrste ljudi, ki so z mešanjem z modernim človekom prispevale k razvoju današnjih Afričanov," je pojasnil Svante Paabo z Inštituta Max Planck v Münchnu, ki je tudi vodil raziskavo.