1. ApolloLajka: Novo delovno mesto, vesoljski zobozdravnik

Ste se kdaj spraševali, kakšen je občutek, ko vas k tlom ne veže vsa sila gravitacije? Včasih, ampak samo včasih, je to mogoče spoznati, ko slediš nekim povsem drugim ciljem. Denimo, če te zanima, ali je mogoče zobe popraviti, pobrusiti in zaplombirati tudi v breztežnostnem prostoru, na primer na dolgi plovbi po vesolju. Tega se je lotil študent stomatologije Tine Šefic s kolegi v projektu SpaceDent. In vse se je začelo, kot je Šefic v e-novicah Evropske vesoljske agencije opazil razpis za študentske raziskave in se nanj prijavil ... Več v novi epizodi podkasta ApolloLajka: za poslušanje kliknite pripetek zgoraj ali to povezavo, dodatne informacije in fotografije pa so na voljo v poglavju 5.

2. Kitajska izstrelila večkrat uporabno vesoljsko plovilo, ZDA z zamikom

Kitajska je v četrtek z Džuičuana (Jiuquan) na raketi Dolgi pohod-2F izstrelila "večkrat uporabno preizkusno vesoljsko plovilo", sporoča kitajska državna korporacija CASC. Sporočilo je zelo skopo. Navaja le, da bo plovilo nekaj časa delovalo v orbiti, kjer bo "preizkušalo tehnologije za večkratno uporabo in izvajalo znanstvene eksperimente", vse to v duhu miroljubnega raziskovanja vesolja. Zahodni strokovni mediji pa pišejo, da namen ni tako zelo miroljuben, da v resnici gre za manjši raketoplan kitajske vojske, s katerim razvija in preizkuša zmogljivosti, ki bi lahko bile koristne pri vojaških dejavnostih.

Plovilo je do zdaj opravilo dva poleta. Prvi leta 2020 je trajal zgolj dva dneva, drugi leta 2022 pa kar 276 dni.

Gre za kitajski odgovor na ameriški raketoplan X-37, ki je svoj prvi polet opravil že leta 2010, skupaj pa sedem. Gre za vojaško vesoljsko plovilo in tudi ameriška vojska glede podrobnosti molči.

Ob odsotnosti informacij lahko špekuliramo, da gre za razvoj tehnologij in tehnik, ki bodo služile vojskovanju v orbiti: senzorjev za zaznavanje drugih teles v tirnici, manevrov za izogibanje in približevanje, morda elektromagnetnega motenja ... Podrobnosti bomo najbrž izvedeli v prihodnji veliki vojni.

Več svetovnih sil je do zdaj razvilo orožja za uničevanje satelitov z eksplozijo ali kinetično energijo, torej trkom. Zavedajo pa se, da bi takšen spopad hitro zasmetil nebo. Prizadete orbite bi postale dolgotrajno neuporabne, celo nevarne, in to za vsakogar. Zato se velesile verjetno preusmerjajo v razvoj "čistejših" tehnik za vesoljsko bojevanje, takšnih, ki za seboj ne pustijo stotin in tisočev brzečih projektilov. X-37 in kitajsko večkrat uporabno vesoljsko plovilo bi lahko bila korak v tej smeri.

X-37 bi moral biti znova izstreljen prav v preteklem tednu, in sicer na SpaceX-ovi raketi Falcon Heavy, vendar so izstrelitev prestavili zaradi težav z raketo in talno infrastrukturo, in sicer na 28. december.

Več o kitajskih raketoplanih v poglavju 2.

3. Še dve kitajski izstrelitvi

Kitajska je v nedeljo s Šičanga (Xichang) izstrelila raketo Dolgi pohod-2D, piše Šinhua (Xinhua). Tovor: satelit Jaogan-39 (Yaogan-39).

To je bila jubilejna 500. izstrelitev v raketni družini Dolgi pohod.

Še ena kitajska izstrelitev: v petek se je z Venčanga (Wenchang) dvignil Dolgi pohod-5 s satelitom Jaogan-41 (Yaogan-41), piše Šinhua.

4. Navpični pristanek kitajske raketne stopnje

Kitajska zasebna družba i-Space je opravila drugi navpični pristanek raketne stopnje, poroča SpaceNews.

Stopnja z imenom Hyperbola-2Y se je v ponedeljek dvignila z Džjučvana (Jiuquan). Letela je 50 sekund, dosegla višino 343 metrov in pristala s hitrostjo 1,1 metra na sekundo. Cilj je zgrešila za 30 centimetrov.

Prvi skok so opravili novembra (poglavje 4).

i-Space se zelo očitno zgleduje po SpaceX-u. Razvija večkrat uporabne rakete, ki močno spominjajo na Falcon 9 in Falcon Heavy (usmerjevalna zakrilca, pristajalne noge ...), le da jih bo gnal metan, ne kerozin.

Hyperbola-3 bo prvič poletela predvidoma leta 2025, večkratno uporabo prve stopnje naj bi začeli leto zatem. Raketa bo v večkrat uporabni različici zmožna dostave 8,5 tone tovora v nizkozemeljsko tirnico.

5. Electron se vrača

Novozelandsko podjetje Rocket Lab je v petek uspešno izstrelilo raketo Electron in za japonsko družbo QPS v vesolje dostavilo radarski satelit TSUKUYOMI-I. Podrobneje tukaj.

Electron se je tako vrnil po neuspehu prejšnji mesec, ko je prehitro ugasnil motor druge stopnje. Po navedbah podjetja je takrat nastal kratki stik, ki je uničil baterije.

6. Rusi izstrelili meteorološki satelit

Roskozmos je to soboto izstrelil raketo Sojuz-2.1b z vrhnjo stopnjo Fregat. Poletela je s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu. Tovor: drugi ruski meteorološki satelit, Arktika-M, navaja TASS.

7. Nemška večkrat uporabna vesoljska ladja?

Nemško podjetje Rocket Factory Augsburg je napovedalo razvoj tovorne vesoljske ladje Argo. Obljubljajo: popolno večkratno uporabnost, zmogljivost štirih ton tovora v obe smeri, 13 kubičnih metrov tovornega prostora pod pritiskom in izjemno ceno. Argo bo "najbolj cenovno dostopna dostava tovora na vesoljske postaje", zatrjujejo. Osnovna struktura bo iz nerjavečega jekla, toplotni ščit bo napihljiv, plovilo bo gnal motor Fenix na nitrometan. Prvi polet bo predvidoma leta 2028. Opozoriti je treba, da gre za zagonsko podjetje, ki se mora še dokazati. Prva priložnost bo predvidoma prihodnje poletje, ko bodo opravili krstno izstrelitev rakete RFA ONE.

8. NOTICE:

9. Enkeladova kemija še bogatejša

Enkelad je luna, prekrita z debelim ledenim oklepom, pod katerim se skriva ocean tekoče vode. Ocean je najbrž precej topel in prodira skozi led, kar sproža vodne gejzirje na površju in nastanek oblakov iz drobnih, ledenih zrn, ki med drugim napajajo Saturnov prstan E. Skozi gejzirje je nekoč letela Nasina sonda Cassini in jih spektroskopsko preučila.

Znanstveniki so do zdaj iz teh podatkov izbrskali marsikaj: natrij, klor, kalij, metan, amonijak, pa tudi sestavine aminokislin (poglavje 5), fosfor v obliki natrijevih fosfatov (poglavje 9), z manjšo stopnjo verjetnosti tudi metilamin, etanojsko kislino ... (poglavje 3).

Brskanje se nadaljuje in še naprej rodi sadove. Sodeč po novi raziskavi, objavljeni v reviji Nature Astronomy, lahko v Enkeladu najdemo tudi cianovodikovo kislino (HCN), acetilen (C₂H₂), propen ali ciklopropan (C₃H₆).

"Odkritje cianovodikove kisline je še posebej vznemirljivo, ker je ta spojina temelj večine teorij o izvoru življenja," sporočajo avtorji. Preostale odkrite spojine pa poleg že znanega molekularnega vodika predstavljajo potencialni vir kemične energije, navajajo. Podrobneje tukaj.

To nikakor ni dokaz za življenje v Enkeladu, je pa dokaz, da so v Enkeladu vsaj nekatere nujnosti za razvoj življenja.

Iz podatkov sonde Cassini je mogoče sklepati, da ima Enkelad pod ledom najmanj 10 kilometrov globok ocean s toplo vodo in termalnimi vrelci na kamnitem dnu. Ima torej toplotno in kemično energijo, zapleteno organsko kemijo in vodo, ki je blago bazična. Poleg Jupitrove lune Evropa je najboljši kandidat za najdbo morebitnega zunajzemeljskega življenja v Osončju.

Cassini se je skozi Saturnov sistem podil med letoma 2004 in 2017. Na koncu se je pognal v Saturnovo ozračje, da ne bi kontaminiral nebesnih teles, kot je ravno Enkelad.

10. Voyager 1 ima znova težave s telemetrijo

Nasina sonda Voyager 1 proti Zemlji pošilja nesmiselno telemetrijo, že drugič v dobrem letu, sporoča inštitut JPL.

Nekaj se je zalomilo pri komunikaciji med Voyagerjevim sistemom FSD (Flight Data System) in enoto za telemetrijo TMU (Telemetry Modulation Unit).

FSD zbira podatke znanstvenih instrumentov in podatke o delovanju sonde. Pošilja jih TMU-ju, ta pa jih napoti proti Zemlji v binarni obliki. A v zadnjem času se je vzorec enic in ničel začel ponavljati, kot da se je TMU "zataknil". Analiza je pokazala, da je vzrok napake najbrž v FSD-ju. Inženirji so posegli po najbolj generičnem ukrepu. FSD so ugasnili in znova zagnali – brez koristi. Zdaj tuhtajo, kako naprej.

JPL poudarja zahtevnost reševanja sonde. "Za pripravo reševalnega načrta bo najbrž potrebnih več tednov. Voyager 1 in 2 sta bila izstreljena leta 1977, s čimer sta najdlje delujoči vesoljski plovili v zgodovini. V iskanju rešitev za njune težave je treba prebirati več desetletij stare dokumente. Napisali so jih inženirji, ki zapletov, s katerimi se srečujemo danes, niso predvideli. Kar nekaj časa bo potrebnega, da bo ekipa ugotovila, kako lahko nov ukaz vpliva na delovanje sonde in kako se lahko izognemo nepredvidenim posledicam takšnega ukaza," so zapisali. Dodatna oteževalna okoliščina je oddaljenost. Voyager 1 je kar 24 milijard kilometrov stran od Zemlje. Signal do njega potuje kar 22 ur in pol, povratni signal potemtakem traja kar 45 ur.

Težave s telemetrijo, drugič

To je že druga takšna težava Voyagerja v dobrem letu in pol. Maja lani je namreč Popotnik 1 začel pošiljati napačno, zmedeno telemetrijo (poglavje 6). Napako so deloma odpravili šele septembra lani (poglavje 10), ko so tok telemetrije prenesli z okvarjenega računalnika na še pravilno delujoč računalnik, a točnega vzroka niso odkrili.

V vmesnem času so se lotili dodatnih analiz. Kaj so ugotovili? Podsistem za nadzor usmerjenosti (AACS – attitude articulation and control system) je ukaze zapisoval v računalniški spomin, namesto da bi jih izvedel. Eden izmed zapisanih ukazov je prepisal območje, kjer se je shranjevala telemetrija, zato pa so na Zemljo dobivali popačene podatke o delovanju sonde. Vzrok za napačno delovanje AACS-ja ostaja neznan. Da se zadeva ne bi ponovila, so na JPL-u pripravili posodobitev programske kode in jo poslali na oba Popotnika (poglavje 8).

Takrat so reprogramirali tudi sistem za obračanje sonde, ki po novem dovoli, da anteni obeh Voyagerjev skreneta za eno kotno stopinjo stran od Zemlje, preden se vključijo potisniki. To so storili zato, da se cevi, ki vodijo do teh potisnikov, ne zamašijo z ostanki goriva, še preden Voyagerja ugasneta zaradi pomanjkanja električne energije.

11. Tri ... pritlikave ... rjave pritlikavke

Vesoljski teleskop James Webb je našel najmanjšo znano samostojno rjavo pritlikavko (kandidatko) in še dve tovrstni nebesni telesi; nahajajo se v 1000 svetlobnih let oddaljeni zvezdni kopici IC 348. Ta je še mlada in šteje zgolj pet milijonov let, tamkajšnje rjave pritlikavke so zato še tople in bolje vidne.

Rjave pritlikavke so nebesna telesa med planeti in zvezdami. Tako kot zvezde nastanejo med sesedanjem oblaka prahu in plinov. Nimajo dovolj mase, da bi lahko v svojih središčih zlivale vodikova jedra v težje elemente. So pa večinoma masivnejše od planetov ... Če gremo v podrobnosti, se kategorije nekoliko prekrivajo, meje med njimi so zabrisane. Včasih jih je težko ločiti od plinskih velikanov, še posebej planetov klatežev.

Planeti načeloma ne nastanejo samostojno, med kolapsom molekularnega oblaka, temveč iz diska, ki se oblikuje okoli nove zvezde.

Kako malo mase še lahko ima nebesno telo, ki nastane s sesedanjem oblaka? Manj masiven kot je oblak, manjši je njegov težnostni privlak, manjša je možnost, da se sesede in ustvari nebesno telo. Torej mora obstajati neka meja, to mejo pa znanstveniki še iščejo.

Zdaj so našli tri telesa, za katera mislijo, da so samostojne rjave pritlikavke, nastale ravno s kolapsom oblaka. Najmanjša izmed njih ima samo tri Jupitrove mase, največja pa osem mas Jupitra. Njihove površinske temperature znašajo od 830 do 1500 stopinj Celzija.

"Precej preprosto je zmodelirati nastanek orjakov v disku okoli zvezde. A v tej zvezdni kopici ni prav verjetno, da bi to telo nastalo iz diska. Povrhu moramo vedeti, da ima tri Jupitrove mase, kar je 300-krat manj od mase našega Sonca. Zato se moramo vprašati: kako poteka nastanek zvezd pri tako zelo, zelo majhnih masah," se je vprašala prva znanstvenica na raziskovalnem projektu, Catarina Alves de Oliveira.

Raziskovalna skupina sicer ni ovrgla možnosti, da gre za planete klateže – torej plinske orjake, ki jih je iz tega ali onega razloga izvrglo iz matičnega planetarnega sistema, zdaj pa samostojno vandrajo po galaksiji. Meni pa, da je ta možnost majhna.

Rjave pritlikavke so bolj vroče od planetov in nekaj časa svetijo. Vzroki so trije. Prvi: nekaj časa ohranjajo toploto nastanka, njihova površna temperatura takrat znaša več tisoč stopinj Celzija – in zato svetijo v infrardeči svetlobi, kar jih je v tem primeru razkrinkalo. Drugi razlog: masivnejše rjave pritlikavke lahko vseeno nekaj časa zlivajo elemente. Tiste nad 13 masami Jupitra lahko izvedejo omejeno zlivanje devterija (težkega vodika z dodatnim nevtronom v jedru); tiste z več kot 65 masami Jupitra pa lahko zlivajo jedra litija.

Webb je v dveh od treh rjavih pritlikavk kandidatk zaznal kemični podpis neznanega ogljikovodika. Taisti podpis je Nasina sonda Cassini uzrla v ozračjih Saturna in njegove lune Titan, zaznali so ga tudi v medzvezdnem plinu. "Zdaj smo pa to molekulo prvič zaznali v zunajosončnem telesu. Modeli ozračij rjavih pritlikavk njenega obstoja ne napovedujejo," je najdbo komentirala Catarina Alves de Oliveira.

Podrobneje v tej objavi in v znanstvenem članku revije The Astronomical Journal.

12. FOTO: Webb in Kasiopeja A, drugič

Vesoljski teleskop James Webb se je drugič lotil ostanka supernove Kasiopeja A, tokrat z instrumentom NIRCam. Kasiopeja A je oblak prahu in plinov, ki je nastal po "smrti" zvezde. Velik je približno 10 svetlobnih let, oddaljen približno 11.000 svetlobnih let, nahaja se v ozvezdju Kasiopeje. Je priljubljen ogledni cilj astronomov, saj je viden tudi z amaterskimi teleskopi in je tudi najsvetlejši vir radijske svetlobe nad frekvenco 1 GHz. Podrobno tukaj.

Za primerjavo dodajamo prejšnji posnetek tarče z Webbom in posnetke nekaterih drugih teleskopov.

• Webb aprila 2023 z instrumentom MIRI (polna kakovost 11 MB)

• Hubble leta 2006 (polna kakovost 160 MB)

• Chandra leta 2017 (polna kakovost 37 MB)

• NuSTAR leta 2014 (polna kakovost 6 MB).

• IXPE leta 2022 (polna kakovost 10 MB)

13. FOTO: Po vrsti kot hiše v ...

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo sestava galaksij z imenom Arp-Madore 2105-332, oddaljenega 200 milijonov svetlobnih let. V sistemu sta dve galaksiji: 2MASX J21080362-3313196 na desni in 2MASX J21080752-3314337 na levi. Pod slednjo meglenico pa je v lepi vrsti nanizanih še pet galaksij, ki so precej bolj oddaljene. Podrobneje tukaj.

14. SKOK V ZGODOVINO: Leto dni od konca misije Artemis I

Ja, leto dni je že minilo.

Sorodna novica V Nasi navdušeni: kapsula Orion se je po uspešni nalogi vrnila na Zemljo

11. decembra 2022 se je kapsula Orion vrnila na Zemljo. S hitrostjo 39.400 kilometrov na uro je udarila v ozračje planeta, zavirala s toplotnim ščitom, ki se je segrel na dobrih 2700 stopinj Celzija in hitrost zmanjšal do 600 kilometrov na uro, naposled odprla padala in varno pristala v Tihem oceanu. S tem se je končala misija Artemis I.

Ob prvi obletnici je Nasa izdala izjemen videoposnetek dogodka. 25-minutni video, posnet iz notranjosti kapsule, ima tudi zvok. Zdaj si lahko bolje predstavljamo, kaj so doživljali astronavti odprav Apollo, ko so se vračali z Lune, in kaj čaka posadke programa Artemis.

Odprava Artemis I brez posadke se je začela 16. novembra lani in trajala 25 dni. Polet se je izkazal za skoraj popoln uspeh. Na njem so preizkusili nekaj ključnih tehnologij: raketo SLS, vesoljsko ladjo Orion z Evropskim podpornim modulom vred, manevriranje, pa toplotni ščit in padala ...

Naslednji polet (Artemis II) je predviden za leto 2025, a bo najbrž kakšno leto zamujal. Na tej misiji bodo trije astronavti leteli okoli Meseca in nazaj na Zemljo.

NA VIDIKU:

Nedelja, 17. december – Dragon CRS-29 – vrnitev na Zemljo

Ponedeljek, 18. december – New Shephard – NS24