Devetindvajset ljudi, katerih tkivo so uporabili, je živelo in umrlo v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico, ki slovi po izjemno umazanem zraku. Foto: Reuters
Devetindvajset ljudi, katerih tkivo so uporabili, je živelo in umrlo v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico, ki slovi po izjemno umazanem zraku. Foto: Reuters
možgani
V možganih tudi brez onesnaženja nastaja magnetit. Foto: MMC RTV SLO

Ni sicer nujno, da so ti delci res za zdravje nevarni, in če so, koliko. Tega študija ni obravnavala, zato bodo potrebne nadaljnje raziskave, poudarjajo avtorji. Delci bi lahko bili toksični, lahko pa ne. So pa hkrati sporočili, da so jih ugotovitve šokirale, odpirajo pa celo paleto novih vprašanj o tveganju onesnaženega zraka za človeško zdravje.

Sveže objavljena raziskava ponuja zgolj prve neposredne dokaze o tem, da lahko mikroskopski delci magnetita (železovega oksida), ki naj bi nastali pri onesnaževanju, zaidejo v možgane. Številne dozdajšnje raziskave so se po drugi strani ukvarjale z vplivom onesnaženega zraka na druge organe, denimo pljuča in srce, povzema britanski medij BBC.

Raziskave na zamrznjenem tkivu
Ekipa znanstvenikov iz Velike Britanije, Mehike in ZDA je izvedla magnetne preizkuse na zamrznjenem možganskem tkivu, ki so ga pridobili od 37 pokojnikov v starosti od tri do 92 let. Devetindvajset ljudi, katerih tkivo so uporabili, je živelo in umrlo v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico, ki slovi po izjemno umazanem zraku. Preostala tkiva so pripadala osmim ljudem iz Manchestra, ki so umrli z različno napredovanimi nevrodegenerativnimi boleznimi.

Magnetit proizvajajo tudi sami možgani
V možganskem tkivu so odkrili nanodelce magnetita, ki so bili videti drugače od tistih, ki jih človeški možgani naravno proizvajajo sami. Pri teh delčkih se je obenem pokazala očitna podobnost z delčki, ki nastajajo pri izgorevanju goriva, kakršne je mogoče najti v urbanem onesnaženju ozračja. Gre za izpušne pline, dim iz tovarn in dim, ki nastaja pri kuhanju na notranjih ognjiščih, je sporočila ekipa znanstvenikov, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Korelacija, ne nujno tudi vzročnost
"Prejšnje raziskave so pokazale vzajemno povezavo med količino magnetita v možganih in alzheimerjevo boleznijo," so znanstveniki zapisali v ameriški strokovni publikaciji Proceedings of the National Academy of Sciences.

Kot so dodali, bi bilo zdaj treba preučiti izpostavljenost tovrstnim nanodelcem magnetita v ozračju kot morebitnem tveganju za zdravje.

Vseh niso prepričali
Strokovnjaki, ki niso sodelovali pri raziskavi, so medtem ocenili, da ta ni podala dovolj trdnih dokazov, da so ti nanodelci v možgane zašli iz onesnaženega ozračja ali da imajo kakšno vlogo pri nastanku alzheimerjeve bolezni.

Treba je izvesti boljšo študijo, v kateri bi primerjali magnetit v možganih obolelih z alzheimerjevo boleznijo z območij z visoko in nizko onesnaženostjo zraka, je komentirala Jennifer Pocock z londonskega univerzitetnega inštituta za nevrologijo.

"Menim, da še ne morejo reči, da povzročajo alzheimerjevo bolezen," je dodal Peter Dobson z londonskega kraljevega kolidža. A je hkrati poudaril, da ugotovitve sprožajo splošnejšo zaskrbljenost, saj se delčki magnetita povezujejo z drugimi zdravstvenimi težavami, kot so srčno-žilne in pljučne bolezni.

Svetovna zdravstvena organizacija je na začetku leta opozorila, da je onesnažen zrak krivec za do tri milijone prezgodnjih smrti letno.