Škrabec je poznan predvsem po svoji družbi Riko. V tej zgodbi pa naj bi tudi on preprečeval razkritje ključnega vprašanja: kdo je dvignil 25 milijonov evrov. Foto: BoBo
Škrabec je poznan predvsem po svoji družbi Riko. V tej zgodbi pa naj bi tudi on preprečeval razkritje ključnega vprašanja: kdo je dvignil 25 milijonov evrov. Foto: BoBo

Če podatki za obdolženca ne bi bili obremenjujoči, se sam ne bi tako vneto zavzemal za to, da jih tukajšnje tožilstvo ne pridobi, temveč bi bil prej zainteresiran za to.

Tožilka o Andreju Lovšinu
Andrej Lovšin
Andrej Lovšin vztraja, da očitanega kaznivega dejanja ni storil. Foto: BoBo
Intereuropa
Lovšin je gradnjo terminala v Čehovu pognal brez soglasja nadzornega sveta družbe, očita tožilstvo. Foto: BoBo
Škrabec in Lovšin proti razkritju računa

Tožilstvo mu očita zlorabo položaja, ker je leta 2007 brez soglasja nadzornega sveta v gradnjo avtomobilskega terminala v Čehovu v Rusiji v sumljivih okoliščinah vložil 140 milijonov evrov. Na predobravnavnem naroku decembra 2014 Lovšin krivde ni priznal.


25 milijonov odteče na LTG Bank v Vaduzu
Kako je tekel sporni posel? Zemljišča v Čehovu je Intereuropa kupila od Konstantina Belousova, tedanjega direktorja družbe Riko Maš, ruske hčerinske družbe podjetja Riko, katerega lastnik je znani poslovnež Janez Škrabec. Prav Škrabec naj bi Lovšina pritegnil v ruski posel in je od njega imel tudi največ koristi, saj je terminal gradilo njegovo podjetje. Belousov je Intereuropi zemljišča prodal za 35 milijonov evrov, in to le tri dni zatem, ko ga je kupil za 10 milijonov evrov. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je večina kupnine, 25 milijonov evrov, končala na računu LTG Bank v Vaduzu.

Liechtenstein noče razkriti računa
In prav teh 25 milijonov bo ključnih v prihajajočem sojenju. Tako tožilstvo kot sodišče zanima, kdo je lastnik računa in kdo je denar dvignil z bančnega računa. Tožilstvo je že med preiskavo, poleti leta 2010, nato pa še leta 2012 in 2015 na sodišče poslalo predlog za pridobitev podatkov od pristojnih liechtensteinskih organov, in sicer kdaj je bil račun odprt, kdo so pooblaščenci, podatke o prometu v obdobju od marca 2007 do decembra 2008 ter morebitna potrdila o dvigih v gotovini.
Koprsko sodišče je sledilo predlogu tožilstva in liechtensteinske pravosodne organe pozvalo k razkritju, vendar je bila prošnja zavrnjena, čeprav Liechtenstein zavezujeta Evropska konvencija o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah in Konvencija o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljeni s kaznivimi dejanji.

Zakaj je posredoval Škrabec?
In zakaj zavrnitev iz Liechtensteina? Ker so razkritje preprečili glavni akterji zgodbe. "Pri liechenstenskih pravosodnih organih so posredovali ne samo Andrej Lovšin, ampak tudi Janez Škrabec, Aleksander Belousov in Jozo Dragan, čeprav je bilo zaprošenim pravosodnim organom jasno sporočeno, da se postopek vodi le zoper Andreja Lovšina," piše v obtožnici.
Tožilka: Podatke bi lahko ponudili sami
Ker gre po mnenju tožilstva za ključne podatke, ki bi še bolj utrdili obtožnico, razvidna bi bila namreč tok in usoda denarja, ki je bil s pretvezo plačila kupnine za zemljišča nakazan v Liechtenstein je tožilka ponovno vztrajala, da sodišče posreduje v Liechtensteinu. V obtožnico je zapisala: "Če podatki za obdolženca ne bi bili obremenjujoči, se sam ne bi tako vneto zavzemal za to, da jih tukajšnje tožilstvo ne pridobi, temveč bi bil prej zainteresiran za to."

Sodnica se mora vrniti z bolniškega dopusta
Na koprsko sodišče smo naslovili vprašanje, ali so ponovno pritisnili na Liechtenstein in ali bodo vztrajali pri razkritju bančnega računa, kamor je iz Intereurope odteklo 25 milijonov evrov, pa tudi, katere institucije, slovenske in evropske, lahko prosijo za pomoč, če zopet ne bodo uspešni.
Lovšin je medijem že večkrat povedal, da sodnega postopka v zadevi Čehov ne bo komentiral, je pa med odškodninskim pravdanjem, v katerem Intereuropa nekdanjo upravo toži za 37 milijonov evrov odškodnine, povedal, da so 25 milijonov v Liechtenstein nakazali na zahtevo direktorja Riko Maš Konstantina Belousova, sicer posel ne bi bil sklenjen. Janez Škrabec se na naše telefonske klice in SMS-sporočilo ne odziva, na sodišču, kjer je nastopil kot priča, pa je zatrdil, da s podrobnostmi posla v Rusiji ni bil seznanjen.

Odgovor koprskega sodišča
Predsednica koprskega okrožnega sodišča Darja Srabotič nam je odgovorila, da so v začetku januarja letos Knežje deželno sodišče vprašali, ali jim bodo izročili podatke o bančnem računu. "11. 1.2016 smo prejeli odgovor o tem, da je bil decembra lani v tej zadevi opravljen narok za izročitev listin, na tem naroku pa je zastopnik stranke podal ugovore in pripombe in dobil nov rok za podajo mnenja. Odločitev liechensteinskega sodišča bi morala biti znana v mesecu februarju, vendar pa ima zastopnik stranke v postopku pravico do pritožbe, zaradi česar je malo verjetno, da bomo zaprošene listine prejeli do glavne obravnave. V kolikor zaprosilu ne bo ugodeno v doglednem roku, bomo poskušali za pomoč prositi še Eurojust."








Če podatki za obdolženca ne bi bili obremenjujoči, se sam ne bi tako vneto zavzemal za to, da jih tukajšnje tožilstvo ne pridobi, temveč bi bil prej zainteresiran za to.

Tožilka o Andreju Lovšinu
Škrabec in Lovšin proti razkritju računa