Potem ko je Evropska unija (EU) 10. aprila odobrila podaljšanje brexita do 31. oktobra, se torej "drama" odhoda Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske (VB) iz EU-ja nadaljuje, nihče pa ne ve, kdaj in kako se bo končala. Brexit z dogovorom, brez dogovora, preklic člena 50. Lizbonske pogodbe in torej obstanek v EU-ju ali pa nov referendum, mogoči so še prav vsi scenariji.

Dr. Alan Convery je predavatelj političnih ved na Univerzi v Edinburghu. Foto: Osebni arhiv Alana Converyja

Nekaj vidikov in okoliščin, ki so pripeljali do brexita, je za MMC pokomentiral dr. Alan Convery, ki na Šoli oziroma fakulteti za družbene in politične vede Univerze v Edinburghu na Škotskem predava predmeta "Parlamentarne študije" in "Britanska vlada".

Brexit razgalil krizo britanske politike?
Britanskim politikom doslej še ni uspelo izpeljati naloge, ki so jim jo na referendumu naložili volivci, ko so junija 2016 izglasovali odhod Združenega kraljestva iz EU-ja. Ali torej lahko govorimo o krizi britanske politike, pomanjkanju vodstvenih sposobnosti, pravih vodij ali pa je preprosto neizbežno, da je proces izstopa države iz povezave tako težek in dramatičen, saj je brexit v temelju negativen za Združeno kraljestvo, zato v nobenem primeru ne more biti gladek proces?

Dobro razpoložena britanska premierka Theresa May po velikonočni maši v Sonningu. Njen ločitveni dogovor oziroma načrt odhoda iz Evropske unije je britanski parlament že trikrat zavrnil. Zato jo v naslednjih dneh, tednih in morda mesecih čakajo naporna pogajanja z britanskimi poslanci, da bi sporazum vendarle šel skozi parlamentarno sito. Foto: Reuters

Parlamentu je naloženo nekaj, česar večina poslancev ne želi storiti
Povedano drugače, mar noben britanski politik ne more izpogajati takšnega dogovora, ki bi bil dober za VB, zato je trenutni zastoj v slepi ulici logična posledica? Je torej britanska politika z brexitom na misiji nemogoče? "Brexit je tako težaven, ker se je prvič zgodilo, da je bilo parlamentu naloženo, naj kot rezultat referenduma izpelje nekaj, česar večina poslancev ne želi storiti. Gre torej za spopad med neposredno (referendum) in predstavniško demokracijo. In temu smo v Združenem kraljestvu priča v tem trenutku. A treba je poudariti, da je odhod iz EU-ja mogoč in Theresa May je uspešno izpogajala dogovor," meni Convery.

Mayeva je podedovala težke okoliščine
Mayeva je položaj britanske premierke zasedla julija 2016. Je v tem obdobju pri pogajanjih o brexitu naredila kakšno večjo napako ali pa je bilo zanjo preprosto nemogoče narediti več glede na dane okoliščine? "Theresa May je podedovala izjemno težke okoliščine in te so postale še težje, potem ko je na volitvah junija 2017, ki jih ne bi bilo treba razpisati, njena konservativna stranka izgubila večino v parlamentu. A kljub temu so na mestu kritike nekaterih komentatorjev, ki ji očitajo, da je bila v procesu pogajanj premalo pripravljena na kompromise, hkrati pa tudi preveč odklonilna do drugih strank, ki jih ni povabila k sodelovanju že na samem začetku pogajanj."

A "izvirni greh" je storil njen predhodnik David Cameron, ki je sploh razpisal referendum o britanskem članstvu v EU-ju. Se mu mar ni mogel izogniti? Kašni motivi so ga pravzaprav vodili, da se je odločil, da se o strateško tako pomembnem vprašanju glasuje na referendumu? Je šlo zgolj za nevzdržen pritisk evroskeptikov (t. i. skupina ERG) v konservativni stranki?

Cameron je želel (za vselej) opraviti z evroskeptiki
"Številni dejavniki so bili vzrok Cameronovi odločitvi. Omenil bi dva. Prvič, želel je odločno opraviti z vprašanjem Evrope oziroma z evroskeptiki v konservativni stranki, ki je bilo precej destabilizirajoče za njegove predhodnike, to je premierje iz konservativne stranke. In drugič, morda še pomembneje. Camerona je skrbela grožnja, ki jo je konservativnemu volilnemu telesu predstavljala evroskeptična stranka UKIP (United Kingdom Independence Party, vodja Nigel Farage), ki je zmagala na volitvah v evropski parlament. Še posebej v večinskem sistemu, kjer zmagovalec pobere vse, je cepljenje desnosredinskih glasov nevarno, zato je Cameron želel z referendumom spodrezati krila UKIP-u," pojasnjuje Convery.

Cameron kot eden večjih uničevalcev?
A zgodilo se je nasprotno, evroskeptiki na čelu s Farageem so zmagali. Predsednik Evropske komisije (EK) Jean Claude Juncker je nedavno Camerona označil kot "enega večjih uničevalcev sedanjega časa" in pojasnil, da Cameron pred referendumom ni želel, da bi v kampanji sodelovala Komisija in predstavila pozitivne vidike članstva v EU-ju. Cameron naj bi zavrnil Junckerja z besedami, "da EK v VB-ju ni priljubljen, zato ne potrebuje njegove pomoči". Kako bi torej ocenili Cameronovo dediščino? "Zagotovo je Cameronovo zapuščino predsednika vlade zasenčil brexit. Lahko bi rekli, da je bila s stališča stranke in upravljanja volilnega telesa odločitev za referendum modra, Cameronova napaka pa je bila, da ni dobil referenduma, ker ni videl vseh nevarnosti in razsežnosti, ki jih je referendumska kampanja prinesla."

Prevladala želja po suverenosti nad ekonomijo
Večina britanskih političnih "težkokategornikov" se je zavzemala za obstanek v EU-ju. Tudi zdrav razum pravi, da se preprosto ne odpoveš svojemu največjemu trgu, ki je za VB EU. A kljub vsem ekonomskim in geopolitičnim argumentom za obstanek so britanski državljani ‒ resda s tesno večino ‒ glasovali za odhod iz EU-ja. Skoraj tri leta že mineva od referenduma, slika se je že nekoliko zbistrila. Zdi se, da so namesto razuma in glave pri volivcih prevladali čustva in populizem. "Iz nekaterih raziskav vemo, da so volivci, ki so glasovali za odhod, dali prednost suverenosti in nadzoru, medtem ko so volivci, ki so glasovali za obstanek, dali prednost ekonomiji in pravicam, ki jih članstvo v EU-ju prinaša. Načeloma bi torej dejal, da je na referendumu prevladala želja po suverenosti nad ekonomijo," pravi Convery.

Pretresi, ki jih prinaša brexit, bodo očitno prinesli spremembo tudi na čelu konservativne stranke. Mayeva je svoj odhod vezala na potrditev ločitvenega sporazuma. Kot njena najverjetnejša naslednika pa se omenjata Michael Gove in Boris Johnson. "Vemo, da je članstvo konservativne stranke zelo naklonjeno brexitu, mislim celo, da pomembna večina podpira odhod brez dogovora. Zato ima pri izvolitvi verjetno več možnosti kandidat, ki bo zagovarjal trši brexit."

Drugi referendum o neodvisnosti Škotske je mogoč
Convery prihaja iz Škotske, ki je z 62-odstotno večino glasovala za obstanek v EU-ju. Škotska prva ministrica Nicola Sturgeon je po novem podaljšanju brexita tvitnila, da "čuti" olajšanje, ker "Združeno kraljestvo ne bo treščilo ven", in dodala, da je zdaj "najpomembnejša naloga znova vprašati ljudi, ali želijo oditi". Bi torej morebitni odhod VB-ja iz EU-ja lahko vodil do drugega referenduma o neodvisnosti Škotske? Leta 2014 so Škoti s 55-odstotno večino glasovali za obstanek v Združenem kraljestvu. "Drugi referendum o neodvisnosti Škotske je mogoč. A za zdaj zaradi dogajanja/zmede okrog brexita ni kakšnega novega prizadevanja v podporo škotski neodvisnosti. Še več, dovoljenje škotski vladi za izvedbo referenduma mora odobriti Westminster (britanski parlament) oziroma britanska vlada, ki pa se lahko odloči, da referenduma ne dovoli," zaključuje Convery.