"Po moji oceni smo do enega ključnih dosežkov prišli že takoj na začetku predsedovanja, in sicer s skupno izjavo glede Afganistana. Po dolgih letih smo dosegli to, da smo se notranji ministri povsem uskladili," je notranji minister Aleš Hojs dejal na predstavitvi dosežkov slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja na področju notranjih zadev. Po dolgih letih so se notranji ministri EU-ja v skupni izjavi, v kateri so se zavzeli za preprečevanje nenadzorovanega pritoka nezakonitih migracij iz Afganistana, uskladili, da bodo k morebitnim migracijam pristopili drugače kot ob zadnji migrantski krizi, je pojasnil.

Glede migracij je na novinarski konferenci Hojs povedal še, da se državam članicam v času slovenskega predsedovanja v okviru pogajanj o paktu o migracijah in azilu ni uspelo dogovoriti o uredbi o spremembah evropske podatkovne zbirke prstnih odtisov Eurodac. Sredozemske države iz skupine Med5 in višegrajska četverica namreč še vedno vztrajajo, da je treba sprejeti celoten pakt naenkrat, ne pa po posameznih delih, je poudaril Hojs.

Za enega od vrhuncev predsedovanja je Hojs poudaril tudi sklepe decembrskega zasedanja Sveta EU-ja za notranje zadeve, da je Hrvaška pripravljena na vstop v schengen. Po njegovih besedah se kaže možnost, da bi bili vsi postopki končani med francoskim predsedovanjem Svetu EU-ja v prvi polovici leta 2022. Poudaril je, da ni realistično pričakovati, da bi lahko Hrvaška v schengensko območje vstopila pred 1. januarjem 2023. Si pa sam želi, da bi se to z začetkom leta 2023 vendarle zgodilo. Dodal je, da so morda te ocene malo preveč optimistične.

Za eno največjih razočaranj slovenskega predsedovanja na področju notranjih zadev je navedel, da Sloveniji ni uspelo dokončati vseh treh trialogov z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o mandatu Europola. Dva so uspešno končali, pri tretjem pa je Francija, ki z začetkom novega leta prevzema predsedovanje Svetu EU-ja, na koncu umaknila svoje soglasje.

"Jaz si to predstavljam tako, da so pač želeli nekaj zadržati tudi za svoje predsedovanje," je povedal. Je pa Slovenija vse skupaj pripeljala tako daleč, da bi lahko Francija zadevo relativno hitro spravila pod streho.

"Ocenjujem, da smo naše načrte, ne sicer v tisti smeri, ki smo jo načrtovali, ampak v nekih drugih smereh, ki so bile posledica okoliščin, presegli. S samim predsedovanjem in opravljenim delom smo lahko na našem ministrstvu izredno zadovoljni," je minister povzel predsedovanje.