Srečanje predsednikov odborov parlamentov EU-ja za evropske zadeve (COSAC) je prvi dogodek v okviru parlamentarne dimenzije slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja.

Prednostne naloge je predstavil zunanji minister Anže Logar, o kibernetski varnosti v EU-ju pa so razpravljali evropski komisar za notranji trg Thierry Breton, slovenski obrambni minister Matej Tonin, direktor agencije EU-ja za kibernetsko varnost Juhan Lepassaar in direktor uprave RS za informacijsko varnost Uroš Svete.

Logar je na začetku poudaril pomen medparlamentarnega sodelovanja za uspešnost predsedovanja in dejal, da je pri usklajevanju odzivov Unije na prihodnje izzive slišan tudi glas konference odborov parlamentov EU-ja za evropske zadeve, so sporočili z zunanjega ministrstva.

V okviru predstavitve prioritet predsedovanja se je osredotočil na krepitev odpornosti Unije ter njene strateške avtonomije. Omenil je delo in naloge predsedstva v zvezi s konferenco o prihodnosti Evrope in obravnavo letnega poročila Evropske komisije o vladavini prava v Svetu EU-ja. Posebej je poudaril prioriteto varna Evropa, v okviru katere bo slovensko predsedstvo namenilo posebno pozornost evropski perspektivi državam Zahodnega Balkana in verodostojnemu nadaljevanju širitvenega procesa.

Srečanju sta sicer sopredsedovala predsednik odbora DZ-ja za zadeve EU-ja Marko Pogačnik ter predsednik komisije državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve Bojan Kekec.

Na začetku je udeležence srečanja nagovoril predsednik DZ-ja Igor Zorčič, ki je spomnil, da bo drugo predsedovanje Slovenije Svetu EU-ja potekalo v popolnoma drugačnih okoliščinah, kot je prvo leta 2008, ne le zaradi pandemije, ampak tudi "v luči globalnih sprememb, ki pred nas postavljajo nove izzive in terjajo takojšnje ukrepe tako na ravni EU-ja kot na ravni posameznih držav članic". Obenem je zatrdil, da je Slovenija kot predsedujoča "odločena, da bo te zahtevne okoliščine izkoristila za potrjevanje svoje pripadnosti ideji EU-ja in temeljnim vrednotam, na katerih temelji Unija".

Zorčič verjame, da lahko prav nacionalni parlamenti, ki so najbližje državljankam in državljanom EU-ja, veliko pripomorejo k povrnitvi zaupanja tako v institucije nacionalne države kot Unije. "Narediti moramo vse, da bo konferenca dosegla svoj namen, da bodo državljanke in državljani ne le slišani, ampak tudi upoštevani (...) da bodo pomagali začrtati prihodnost Unije, ki bo uglašena z njihovimi željami in pričakovanji," je dejal glede konference o prihodnosti Evrope.

Velik pomen omenjene konference je v uvodnem nagovoru med drugim poudaril tudi Kekec, medtem ko je Pogačnik spomnil tudi na katastrofalne poplave, ki so v zadnjih dneh opustošile zahodno Evropo. "Naše misli so z žrtvami poplav, z vsemi ljudmi, ki so izgubili domove, in z vsemi reševalnimi skupinami na terenu. Slovenija je pripravljena pomagati," je zatrdil.

Konferenca odborov parlamentov EU-ja za evropske zadeve je bila ustanovljena leta 1989. Njen namen je predvsem izmenjava mnenj o aktualnih evropskih temah ter o vlogi nacionalnih parlamentov v EU-ju ter krepitev sodelovanja med odbori nacionalnih parlamentov in poslanci Evropskega parlamenta.

Med predsedovanjem vsake države Svetu EU-ja potekata dve zasedanji, ki ju organizira nacionalni parlament predsedujoče države. Prvo srečanje predsednikov odborov za evropske zadeve je namenjeno izmenjavi mnenj o aktualnih evropskih temah in pripravi na drugo, plenarno zasedanje COSAC-a, ki ga bosta državni zbor in državni svet gostila novembra.
Današnjega srečanja so se udeležili predstavniki Evropskega parlamenta, parlamentov držav članic Unije, parlamentov držav kandidatk ‒ Črne gore, Srbije in Severne Makedonije, parlamentov Združenega kraljestva, Norveške in Švice ter predstavniki Evropske komisije.