Evroskeptične stranke naj bi v novem sklicu Evropskega parlamenta zasedle 129 sedežev. Foto: MMC RTV SLO
Evroskeptične stranke naj bi v novem sklicu Evropskega parlamenta zasedle 129 sedežev. Foto: MMC RTV SLO
Evropski parlament
Kot so sporočili iz Evropskega parlamenta, naj bi bila povprečna volilna udeležba v Uniji 43-odstotna. Slovenci tako zelo zaostajamo za povprečjem.
Evropski parlament
Porazdelitev sedežev v novem sklicu parlamenta po skupinah. Foto: Evropski parlament

- udeležba je od prejšnjih volitev padla v 15, poskočila pa v 12 državah, Hrvati so volili prvič;

- najmanj volivcev je prišlo na volišča na Slovaškem (13 %), Češkem (19,50 %), Sloveniji (24 %) in na Poljskem;

- najvišja udeležba tradicionalno v Belgiji in v Luksemburgu, kjer so volitve obvezne (90 %);

- največji padec udeležbe: Latvija (l. 2009 - 53,7 %, l. 2014 - 30,04 %); največji skok udeležbe: Litva (l. 2009 - 20,98 %, l. 2014 - 37,27 %)

- t. i. države PIGS, ki so v krizi potrebovale pomoč (Portugalska, Irska, Grčija, Španija), imajo rahel padec volilne udeležbe, razen v Grčiji, kjer je ta celo narasla.

*Izidi so delni in neuradni; vir: Evropski parlament.
Marine Le Pen
Marine Le Pen je z zmago na evropskih volitvah dosegla zgodovinski uspeh Nacionalne fronte. Foto: Reuters
Volitve 2014: Volilni večer, 1. del
Kdo je Jean-Claude Juncker?

Volišča na volitvah v Evropski parlament, kjer je približno 400 milijonov volilnih upravičencev izbiralo 751 poslancev Evropskega parlamenta, so zaprla svoja vrata, nazadnje v Italiji, kjer so lahko volivci svoj glas oddali do 23. ure.

Udeležba na volitvah v Evropski parlament v celotni Uniji je bila 43,11-odstotna, kar je malenkost več kot pred petimi leti, ko je bila 43-odstotna.

Evropski ljudski stranki 211 poslanskih sedežev
Prve projekcije na evropski ravni kažejo, da naj bi Evropska ljudska stranka (EPP) v 751-članskem Evropskem parlamentu dobila 211 sedežev, na drugem mestu so evropski socialdemokrati (S&D) s 185 sedeži, tretje mesto je pripadlo liberalcem (ALDE), ki naj bi imeli 71 poslanskih sedežev, Zeleni naj bi dobili 55 sedežev, združena levica pa 45 sedežev.

Zmerni evroskeptiki Evropski konservativci in reformisti so dobili po 40 sedežev, 40 je tudi nepovezanih poslancev, evroskeptična Evropa svobode in demokracije pa naj bi dobila 36 sedežev. 67 je novoizvoljenih poslancev, ki za zdaj niso pridruženi nobeni izmed uveljavljenih političnih skupin v odhajajočem parlamentu.

Največji uspeh Nacionalne fronte
Kot kažejo izidi vzporednih volitev, je v Franciji prepričljivo zmagala skrajno desna in evroskeptična Nacionalna fronta, ki jo vodi Marine Le Pen. Stranka je dobila 25 odstotkov glasov, na drugo mesto se je z 20-odstotno podporo uvrstila desnosredinska Unija za ljudsko gibanje (UMP), vladajoči socialisti pa so z manj kot 15 odstotki doživeli nov velik neuspeh.

Nacionalna fronta je tako dosegla največji uspeh na volitvah do zdaj, k temu pa sta po pisanju francoskih medijev pripomogli rekordno nizka priljubljenost socialistov in razdeljenost desnice, k izjemnemu izidu pa so prispevali tudi povečanje evroskepticizma med Francozi ter gospodarske in socialne razmere v Franciji.

V Nemčiji slavila unija CDU in CSU
Zmagovalka evropskih volitev v Nemčiji je konservativna unija CDU in CSU, ki naj bi prejela 36 odstotkov glasov, kar je sicer manj kot pred petimi leti. Za koalicijske socialdemokrate (SPD) je glasovalo 27,5 odstotka volivcev, dobro pa se je odrezala tudi evroskeptična Alternativa za Nemčijo, ki naj bi prejela 6,5 odstotka glasov. Zeleni so prejeli med 10 in 11 odstotki glasov, levica naj bi dobila približno osem odstotkov, za liberalce pa naj bi glasovali samo trije odstotki volivcev. Nemčija se lahko pohvali tudi s precej visoko volilno udeležbo, ki naj bi se ustavila pri 48 odstotkih.

Na evropskih volitvah v Avstriji je glede na izide vzporednih volitev zmagala desnosredinska Avstrijska ljudska stranka (ÖVP), ki jo je podprlo 27,9 odstotka volivcev, na drugem mestu so socialdemokrati (SPÖ), ki so zbrali 23,9 odstotka glasov, na tretjem mestu pa so skrajno desni svobodnjaki (FPÖ), ki so dobili skoraj 20 odstotkov glasov. Zeleni so dobili 14,2 odstotka glasov, en sedež pa bo pripadel novoustanovljeni liberalni stranki Neos, ki jo vodi Slovenka Angelika Mlinar in ki naj bi dobila 8,5 odstotka glasov.

Renzi dobil svoj prvi preizkus priljubljenosti
V Italiji je zmagala Demokratska stranka premierja Mattea Renzija s 33 odstotki glasov, na drugem mestu pa je populistično gibanje Pet zvezd Beppeja Grilla s 26,5 odstotka glasov. Konservativna opozicijska stranka Naprej Italija nekdanjega premierja Silvia Berlusconija je prejela 18 odstotkov glasov.

V Španiji je vladajoča Ljudska stranka tesno zmagala pred socialisti. Ljudska stranka je dobila 32,3 odstotka glasov, socialisti pa 30,8 odstotka glasov. Precej je pridobila Pluralna levica, ki je dobila 9,7 odstotka glasov, uspeh pa je dosegla tudi liberalna Unija za napredek in demokracijo, ki jo je podprlo 5,4 odstotka Špancev. Zavezništvo zmernih nacionalističnih strank, kot sta katalonski CiU in baskovski PNV, je dobilo 4,4-odstotno podporo, nekoliko pa so se okrepile skrajne nacionalistične stranke - katalonska Esquerra in baskovsko-galicijsko zavezništvo Ljudstva odločajo.

Prvi uradni izidi v Veliki Britaniji so pokazali, da je zmagala evroskeptična stranka Ukip Nigela Faragea, na Nizozemskem pa je zmago slavila proevropska krščanska demokratska stranka. Skrajno desničarska stranka evroskeptičnega Geerta Wildersa je pristala na drugem mestu.

Na volitvah v Belgiji so s 27 odstotki podpore slavili flamski nacionalisti (N-VA) Barta De Weverja, v Evropski parlament pa se je kljub izgubi podpore uspelo uvrstiti tudi skrajno desni Vlaams Belang (VB). Z vstopom v parlament bi lahko stranka še naprej predstavljala morebitno partnerico v načrtovanem zavezništvu s francosko Nacionalno fronto in avstrijskimi svobodnjaki (FPÖ).

Grki so večinsko podprli stranko Siriza
V Grčiji je tesno zmagala skrajno leva stranka Siriza Alexisa Ciprasa, ki je dobila med 26 in 30 odstotki glasov. Na drugem mestu je Nova demokracija premierja Antonisa Samarasa, ki naj bi prejela od 23 do 27 odstotkov glasov, tretja najmočnejša stranka pa je neonacistična Zlata zora, ki jo je podprlo med osmimi in desetimi odstotki volivcev. Na četrtem mestu je manjša koalicijska stranka Oliva, ki naj bi dobila od sedem do deset odstotkov glasov.

Na evropskih volitvah na Cipru je zmagala vladajoča proevropska konservativna stranka Demokratski zbor (DISY), ki naj bi osvojila od 36,5 do 39,5 odstotka glasov, drugo mesto si je priborila levousmerjena stranka AKEL, ki naj bi jo podprlo med 25,5 in 28,5 odstotka volivcev, na tretjem mestu pa je Demokratična stranka, ki naj bi dobila od deset do 12,5 odstotka glasov.

Stranke vladajoče koalicije v Luksemburgu so utrpele izgubo podpore, opozicijska Krščansko-socialna stranka (CSV) nekdanjega premierja in vodilnega kandidata Evropske ljudske stranke (EPP) za predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja pa je prejela več glasov kot pred petimi leti. CSV-ju bodo s 37,7 odstotka glasov pripadli trije od šestih poslanskih sedežev. Izmed vladnih strank so največ podpore, skoraj osem odstotnih točk, izgubili socialdemokrati, izgube pa so v primerjavi s prejšnjimi evropskimi volitvami utrpeli tudi liberalci in zeleni.

Na Danskem zmagoslavje ljudske stranke
Na Danskem naj bi populistični Danski ljudski stranki uspelo premagati vladajoče socialdemokrate premierke Helle Thorning-Schmidt in liberalce. Kot kažejo vzporedne volitve, naj bi populistom pripadlo 23,1 odstotka glasov, socialdemokrati naj bi dobili 20,5 odstotka glasov, liberalci pa 17,2 odstotka glasov.

Na Finskem skrajno desna populistična stranka Pravi Finci le ni dosegla uspeha, ki so jim ga napovedovali. Največ glasov naj bi dobila Nacionalna koalicijska stranka (22,7 odstotka) odhajajočega premierja Jyrkija Katainena, sledita pa ji Sredinska stranka (21 odstotkov) in Socialna demokratska stranka (13,6 odstotka). Pravi Finci naj bi prejeli 12,8 odstotka glasov, po enega evropskega poslanca pa naj bi imeli še Levo zavezništvo in Zeleni.

Na Švedskem so zmagali socialdemokrati s 23,7 odstotka glasov, Zeleni so se s 17,1 odstotka zavihteli na drugo mesto, med poraženci pa je Piratska stranka, ki ji ni uspelo obdržati sedežev v Evropskem parlamentu. Konservativci so izgubili skoraj polovico glasov in so zbrali le 13 odstotkov glasov, v parlament pa so se uvrstili desničarski populisti Švedski demokrati in levousmerjena ženska stranka Feministična pobuda.

Na Irskem je stranka Fine Gael prejela 22 odstotkov glasov, njeni koalicijski partnerji laburisti pa so osvojili zgolj šest odstotkov glasov. Tudi opozicijska stranka Fianna Fail je prejela 22 odstotkov glasov, Sinn Fein pa je osvojil 17 odstotkov glasov.

Opozicijski socialisti so na Portugalskem porazili desnosredinsko vladno koalicijo. Socialisti naj bi prejeli med 30 in 36 odstotki glasov, vladni socialdemokrati (PSD) in konservativci (CDS) pa skupaj med 25 in 29 odstotki.

Slavje opozicije na Hrvaškem
Prvi izidi na Hrvaškem kažejo, da je koalicija, ki jo vodi HDZ (stranke HDZ, HSS, HSPAS, BUZ, ZDS in HDS), prejela 41,29 odstotka glasov in dobila pet poslanskih mandatov, vladajoča koalicija Kukuriku (SDP, HNS, IDS in HSU) je dobila 29,86 odstotka glasov in štiri mandate, stranka OraH je dobila 9,41 odstotka glasov in en mandat, Savez za Hrvatsku pa je podprlo sedem odstotkov volivcev in bo prav tako imel en mandat.

Bolgarija: Slavila stranka nekdanjega premierja
V Bolgariji naj bi zmagala konservativna stranka Gerb nekdanjega premierja Bojka Borisova, ki je osvojila 28,6 odstotka glasov, sledijo jim socialisti premierja Sergeja Staniševa z 19,8 odstotka glasov, Stranka turške manjšine DPS pa naj bi prejela 14,9 odstotka glasov. V parlament se je uspelo prebiti še stranki Bolgarija brez cenzure z 11,1 odstotka glasov in zavezništvu desnih strank Reformistični blok, ki je prejelo 6,4 odstotka glasov.

Na Češkem je zmagalo populistično gibanje Ano s 16,13 odstotka glasov. Tesno za njim je konservativna stranka TOP09 s 15,95 odstotka, na tretjem mestu so po končnih uradnih izidih volitev socialdemokrati premierja Bohuslava Sobotke s 14,17-odstotno podporo volivcev. Na četrtem mestu so komunisti, ki so osvojili 11 odstotkov glasov, krščansko demokratsko Ljudsko stranko pa je podprlo deset odstotkov Čehov. V parlament sta prišli še konservativna Demokratična državljanska stranka (ODS) s 7,7 odstotka glasov in zunajparlamentarna evroskeptična Stranka svobodnjakov.

Končni izidi na Slovaškem kažejo, da je največjo podporo dobila levousmerjena vladajoča stranka Smer premierja Roberta Fica, ki je dobila 24 odstotkov glasov in bo imela štiri sedeže v parlamentu. Krščanski demokrati (KDH) in Slovaška demokratska in krščanska unija - Demokratska stranka (SDKU-DS) so dobili po dva sedeža v Evropskem parlamentu. Po enega evropskega poslanca pa bodo imeli Običajni ljudje in neodvisne osebnosti (Olano), madžarsko-slovaška stranka Most-Hid, madžarska stranka SMK, Svoboda in solidarnost (SaS) in zavezništvo Nova. Na Slovaškem so sicer postavili nov rekord v nizki volilni udeležbi, saj je na volišča prišlo le 13 odstotkov volivcev.

Romuni podprli levosredinsko zavezništvo
V Romuniji je zmagalo levosredinsko zavezništvo pod vodstvom vladajočih socialnih demokratov, ki ga je podprlo 41 odstotkov volivcev, na drugem mestu so liberalci s 14 odstotki glasov, sledijo liberalni demokrati z 12-odstotno podporo in Ljudsko gibanje, ki naj bi dobilo šest odstotkov glasov. Petodstotni volilni prag je presegla tudi Demokratična unija Madžarov v Romuniji.

V Latviji je slavila vladajoča stranka Enotnost premierke Laimdote Straumjume, ki si lahko obeta štiri od osmih poslanskih sedežev, na drugo mesto se je uvrstil opozicijski Center harmonije, ki so mu javnomnenjske raziskave napovedovale zmago in ki naj bi dobil en sedež, tretje mesto pa je pripadlo drugi stranki rusko govorečih Latvijcev - Uniji Rusov v Latviji. Po en sedež naj bi zasedli še desna nacionalistična stranka Vse za Latvijo/Za domovino in svobodo ter konservativna Unija zelenih in kmetov.

Na Malti je v prednosti vladajoča Laburistična stranka premierja Josepha Muscata, ki naj bi osvojila 53 odstotkov glasov, za največjo opozicijsko stranko, konservativno Nacionalistično stranko, pa je glasovalo 40 odstotkov volivcev.


- udeležba je od prejšnjih volitev padla v 15, poskočila pa v 12 državah, Hrvati so volili prvič;

- najmanj volivcev je prišlo na volišča na Slovaškem (13 %), Češkem (19,50 %), Sloveniji (24 %) in na Poljskem;

- najvišja udeležba tradicionalno v Belgiji in v Luksemburgu, kjer so volitve obvezne (90 %);

- največji padec udeležbe: Latvija (l. 2009 - 53,7 %, l. 2014 - 30,04 %); največji skok udeležbe: Litva (l. 2009 - 20,98 %, l. 2014 - 37,27 %)

- t. i. države PIGS, ki so v krizi potrebovale pomoč (Portugalska, Irska, Grčija, Španija), imajo rahel padec volilne udeležbe, razen v Grčiji, kjer je ta celo narasla.

*Izidi so delni in neuradni; vir: Evropski parlament.
Volitve 2014: Volilni večer, 1. del
Kdo je Jean-Claude Juncker?