Madžarska se bo v svojem nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost potegovala za manj kot polovico sredstev iz 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje EU-ja po koronski krizi, do katerih je sicer upravičena, poroča danes madžarski spletni portal 444.hu.

Premier Viktor Orban naj bi predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen že seznanil, da namerava vlada v svojem nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost predvideti porabo le okoli 43 odstotkov od 5800 milijard forintov (okoli 16 milijard evrov).

Kot razlog naj bi Orban navedel, da se Madžarska ne želi še dodatno zadolževati. Zato naj bi izkoristila le za okoli 2500 milijard forintov oziroma slabih sedem milijard evrov nepovratnih sredstev.

Se Orban ni več pripravljen pogajati z EU-jem?

Ker gre pri preostanku razpoložljivega denarja, 3300 milijardah forintov oziroma dobrih devetih milijardah evrov, za posojila, a po zelo ugodnih pogojih, opazovalci po poročanju APA domnevajo, da se dejanski razlog skriva drugje ‒ da se Madžarska in njen premier nista več pripravljena pogajati z Evropsko komisijo o načinu porabe teh sredstev.

Sorodna novica Orban: Merilo vladavine prava ne more biti pogoj za pridobivanje evropskih sredstev

Po informacijah 444.hu naj bi namreč Bruselj kritiziral, da je v madžarskem osnutku načrta za okrevanje in odpornost premalo sredstev namenjenih za specifične projekte, ki jih posameznim državam članicam predlaga EU, kot so na primer projekti na področju vladavine prava in boja proti korupciji. Rok za oddajo nacionalnih načrtov je 30. april, komisija pa bo imela nato dva meseca časa, da jih temeljito preuči. V primeru pozitivne ocene jih bo predala v presojo Svetu EU-ja, torej predstavnikom članic, ki naj bi jih potrdili najpozneje v štirih tednih od prejema.

Italijanski poslanci prepričljivo podprli načrt za okrevanje

Spodnji dom italijanskega parlamenta, poslanska zbornica, pa je pričakovano potrdil 220 milijard evrov vreden nacionalni načrt za okrevanje in odpornost po pandemiji covida-19. Senat naj bi o načrtu glasoval še danes in ga prav tako brez težav potrdil.

To pomeni, da bo lahko premier Mario Draghi italijanski načrt za okrevanje in odpornost ‒ ta bo podlaga za črpanje sredstev iz skoraj 673 milijard evrov vrednega instrumenta EU-ja za okrevanje oziroma širšega 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje EU-ja po koronski krizi ‒ v Bruselj na pregled poslal še pred iztekom roka 30. aprila.

Načrt bo po njegovih zagotovilih pomagal odpraviti gospodarske in družbene posledice, ki jih je povzročila pandemija. Ta je Italijo hudo prizadela in terjala že skoraj 120.000 življenj. Srednje- do dolgoročna cilja načrta sta medtem zeleni prehod in nasloviti slabosti, s katerimi se Italija spopada že desetletja. Prednostne naloge vključujejo infrastrukturo, predvsem hitro železnico, zeleno energijo, naložbe v internetne storitve in digitalizacijo javne uprave.

Italiji je pripadel največji delež 750-milijardnega sklada. Prejela bo 191,5 milijarde evrov v nepovratnih sredstvih in posojilih. Italijanski načrt za okrevanje vključuje še 30,6 milijarde evrov drugih sredstev.

Sorodna novica Kako najučinkoviteje porabiti evropski denar za obnovo po pandemiji?

Ursula von der Leyen: Vstopili smo v ključno fazo za okrevanje po pandemiji

Cepljenje po Evropi se pospešuje, ob čemer je po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen ključna še pospešitev gospodarskega okrevanja. Zato morajo države svoje naložbe začrtati previdno, da bo Evropa dobro pripravljena na prihodnost.

V Bruslju bodo zato v prihodnjih tednih načrte za okrevanje udejanjili kot zakonske podlage. "Vemo, kam želimo priti, in cilje zastavljamo skupaj, vseh 27 članic," je dejala in dodala, da želi EU zgraditi zeleno Evropo, "ki bo varovala naše okolje in podnebje in ki bo ustvarjala trajnostna delovna mesta. Želimo investirati v digitalno, inovativno in konkurenčno Evropo. Hočemo odporno Evropo, ki bo bolj pripravljena na prihodnje krize."

Članice bodo sredstva lahko začele porabljati že letos, instrument pa bo deloval do leta 2026.

Sloveniji je, kot je razvidno iz letošnjega programa stabilnosti, ki opredeljuje javnofinančno politiko v naslednjih letih, iz instrumenta za okrevanje na voljo 1,8 milijarde nepovratnih sredstev in do 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev.