Vlada na Brdu o investiranju evropskih milijard

Povedane so bile samo osnovne številke – prihodkovna stran v proračunu je seveda zmanjšana zaradi epidemije, je dodala.

Aleksandra Pivec je po seji vlade kot kmetijska ministrica za TV Slovenija izrazila zadovoljstvo z izpogajanimi sredstvi na področju kmetijske politike v vrednosti 1,6 milijarde evrov. Kot je dejala, jih je treba porabiti smotrno in ciljno. Hkrati je treba enakomerno podpreti deficitarne panoge, prenovo kmetijstva in izboljšati položaj kmeta ter vseh členov znotraj prehranske verige.

Oblikovana posebna projektna skupina, odgovorna za črpanje sredstev

Vlada se je na seji seznanila s potekom črpanja sredstev iz evropskega proračuna 2014–2020, kjer ima Slovenija komaj 39-odstotno realizacijo, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje. Od leta 2017 do marca 2020 ni bila na službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v potrditev posredovana niti ena vloga, medtem ko je bilo od marca do junija letos izdanih šest odločitev v vrednosti 36 milijonov evrov.

Največ izpogajanih sredstev bo treba porabiti v naslednjih treh letih. Za leto 2021 je tako predvidenih skupaj več kot 1,5 milijarde evrov, v letu 2022 skoraj 1,4 milijarde evrov, v letu 2023 pa malo manj kot 1,2 milijarde evrov.

Vlada je zato sklenila oblikovati posebno projektno skupino pod okriljem službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki bo odgovorna za črpanje sredstev in izvajanje projektov. Prioritetni področji sta zdravstvo in dolgotrajna oskrba starejših, kar vključuje tudi izgradnjo novih domov za starostnike in modernizacijo obstoječih skupaj s kadrovskimi okrepitvami.

Sloveniji 10 milijard evrov iz svežnja za obnovo Evrope po pandemiji

Voditelji članic EU-ja so v torek zjutraj po štirih dneh pogajalskega maratona v Bruslju dosegli kompromis o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji koronavirusne bolezni 19, ki so ga označili za zgodovinskega. Sveženj vključuje proračun Unije za obdobje 2021–2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in novi sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

Janša: Za Slovenijo 10,5 milijarde evrov, od tega 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev

Slovenija lahko iz celotnega svežnja računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Uresničila je vse bistvene pogajalske cilje in ostaja neto prejemnica evropskih sredstev tudi v obdobju 2021–2027, je v torek poudaril premier Janez Janša. Je pa ob tem poudaril, da je imela Slovenija do zdaj kot država po uspešnih pogajanjih vselej težave pri črpanju sredstev EU-ja.

Mrak: Dogovor dober za Slovenijo, zgodovinski za Evropsko unijo

Mrak: Sloveniji manjka strategija razvoja

"Po mojem mnenju se bo Slovenija razvijala hitreje kot povprečje EU-ja, verjetno se bo dostop do kohezijskih sredstev nadalje zmanjševal, kot se je že v zadnjih perspektivah," je profesor z ekonomske fakultete Mojmir Mrak za Odmeve na TV Slovenija pojasnil, zakaj je to za Slovenijo zadnja priložnost za pridobitev večjih razvojnih sredstev iz evropskega proračuna. "Druga stvar pa je, da je dogovor za 750 milijard evrov izjemna situacija, za katero upamo, da se ne bo ponavljala pogosto, saj potem ne bo več izjema," je dodal.

Kako težko bo uskladiti celo paleto želja o tem, kam bi investirali dobljene milijarde? "Dobra stvar je, da je vlada takoj po zaključku pogajanj na najvišjem nivoju pristopila k problemu, kako se pripraviti na črpanje. Upam, da je bilo do zdaj že veliko narejenega, ker če bomo šele zdaj začeli, je že prepozno. Govora je bilo o kmetijski in kohezijski politiki, to vse so stvari že iz starega proračuna, kjer smo se te stvari že šli. Ni pa bilo omenjenega tretjega segmenta iz novega finančnega aranžmaja, gre za dve milijardi. Tu gre za problem, ker za razliko od kohezije in kmetijstva, kjer se bodo delali programi za sedem let, bo tu treba milijardi počrpati v kratkem času," je na vprašanje Igorja Berganta odvrnil Mrak.

"Želel bi si, da bi Slovenija imela celovito sliko, kaj hoče s celoto tega denarja doseči, zelo dobro bi bilo, na žalost tega nimamo," je sklenil Mrak, ki si želi, da bi imela Slovenija zastavljeno strategijo razvoja. "Država nima strategije razvoja že od leta 2012, ko je prejšnja pretekla," je opozoril Mrak, ki pričakuje kar nekaj težav v razgovorih z Evropsko komisijo, ko bomo konkretne projekte "na mizi" umeščali v splošno celoto, ki jo bo EK želel videti.

Pivčeva zadovoljna z izpogajanimi sredstvi na področju skupne kmetijske politike

Sloveniji je uspelo v pogajanjih o večletnem finančnem okviru EU-ja na področju skupne kmetijske politike izpogajati več sredstev, kot je predlagala Evropska komisija maja 2018. Slovenija naj bi za to po trenutnih ocenah v obdobju 2021–2027 prejela 1,6 milijarde evrov, s čimer je ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec zadovoljna.

Voditelji EU-ja složni: zgodovinski dogovor bo spremenil obraz Evrope

"Na splošno smo lahko z izidom pogajanj zadovoljni. Mislim, da je dogovor dober, ne samo za Slovenijo, temveč za celotno Evropsko unijo," je dejala. Na področju skupne kmetijske politike je Sloveniji namreč uspelo zadržati obseg neposrednih plačil nominalno na primerljivi ravni kot v obstoječem obdobju 2014–2020.

Hkrati ji je uspelo bistveno izboljšati prvotni predlog Evropske komisije glede sredstev za ukrepe razvoja podeželja in v zadnjih urah pogajanj pridobiti dodatnih 50 milijonov evrov, s katerimi se bodo krepili programi razvoja podeželja, ki so za Slovenijo po besedah ministrice izjemnega pomena. Pri teh sredstvih se je sicer Sloveniji napovedoval približno 15-odstotni padec.

"Dogovor med državami članicami EU-ja je gotovo pomemben tudi z vidika večletnih zaostankov na področju investicij, ki jih nakazujejo tudi demografski izzivi v Sloveniji," je poudarila.