Razprava naj bi potekala mirno. Foto: Reuters
Razprava naj bi potekala mirno. Foto: Reuters

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je po razpravi sklenil, da je treba nadaljevati politični dialog, da se poiščejo rešitve.

Razprava na prvi dan vrha je po navedbah virov pokazala, da voditelji menijo, da sta vladavina prava in neodvisnost pravosodja temeljni. Članice Unije naj bi podpirale dialog in pozivale k uporabi obstoječih mehanizmov na podlagi evropske zakonodaje.

Šlo naj bi zlasti za priložnost, da se natančno opredelijo težave in bolje razumejo različna mnenja. Poudarjeno je bilo, da lahko retorika in vzajemno spoštovanje olajšata ali zapleteta iskanje rešitev.

Po neuradnih informacijah je slovenski premier Janez Janša govoril o zgodovinskih razlikah med Vzhodom in Zahodom. Njegova sporočila naj bi bila podobna kot v okviru avgustovske konference o totalitarnih režimih, ko je med drugim poudaril, da če se iz zgodovine nismo ničesar naučili, bomo obsojeni na ponavljanje.

Evropski judovski kongres želi opravičilo Janše za "antisemitsko namigovanje"

O Janševem tvitu naj ne bi bilo govora

O Janševem tvitu o "Sorosevih lutkah" v Evropskem parlamentu, ki je prejšnji teden sprožil plaz kritik vodilnih predstavnikov članic in institucij EU-ja – nizozemska vlada je protestirala pri slovenski veleposlanici – na vrhu po neuradnih navedbah naj ne bi bilo govora.

Glede Janševega tvita, ki mu številni pripisujejo protijudovski podton, je Evropska komisija zatrdila, da "v EU-ju ni prostora za protisemitizem", Evropski judovski kongres pa je sporočil, da si od Janše želijo opravičilo. Oglasili so se tudi v Judovskem kulturnem centru v Ljubljani, kjer so Janšev tvit označili za "nizkotni antisemitizem".

Poročila o "mirni" razpravi na vrhu o vprašanju primarnosti evropskega prava sicer niso popolnoma v skladu s pričakovanji, saj se je, sodeč po izjavah različnih strani pred zasedanjem, napovedovala težavna razprava.

Nemška kanclerka Angela Merkel je sicer ob prihodu v spravnem tonu poudarila, da je vladavina prava temeljni steber Unije, a da je treba najti načine za sodelovanje s Poljsko. "Plaz pravnih sporov na Sodišču EU-ja ni rešitev za vprašanje, kako naj vladavina prava deluje v praksi," je opozorila.

Nizozemski premier Mark Rutte pa je vztrajal, da se mora Unija odzvati odločno. Ponovil je tudi argument, da Poljska ne bi smela dobiti evropskih sredstev za okrevanje in odpornost za boj s posledicami pandemije covida-19, dokler se ne reši spor glede primarnosti evropskega prava. Menil je tudi, da bi morale članice nadaljevati delo v okviru procesa po 7. členu pogodbe EU-ja.

EU je postopek po 7. členu proti Poljski zaradi sporne pravosodne reforme sprožil že decembra 2017, a je že leta na mrtvi točki, ker med članicami ni zadostne podpore kakršnemu koli premiku. Ta člen v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršiteljici evropskih vrednot.

Poljski premier Mateusz Morawiecki. Foto: EPA
Poljski premier Mateusz Morawiecki. Foto: EPA

V Evropski komisiji sicer kot možnosti ukrepanja proti Varšavi navajajo nov klasični pravni postopek zaradi kršenja evropske zakonodaje, ukrepanje na podlagi uredbe o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava in nadgradnjo postopka po 7. členu pogodbe EU-ja.

Orban: Poljska? Najboljša država v Evropi.

Poljski premier Mateusz Morawiecki je ob prihodu ponovil, da Poljska ne bo klonila pred izsiljevanjem, a izrazil pripravljenost na dialog. Pred dnevi je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu poudaril, da ima evropsko pravo prednost pred nacionalnim na področjih, za katera so se tako odločile članice.

Kot vselej doslej ima poljski premier podporo madžarskega kolega Viktorja Orbana, ki je na vprašanje, ali so potrebne sankcije proti Poljski, odgovoril: "Poljska? Najboljša država v Evropi. Nikakršne potrebe po sankcijah ni. To je smešno."

Po drugi strani pa so poročila o "mirni" razpravi v skladu z indici, da ne Evropska komisija ne večina članic ne želi preveč zaostriti odnosov s Poljsko, da ne bi ta otežila dogovorov na drugih področjih, na primer glede podnebne in okoljske politike. Zdi se, da v Bruslju upajo, da bodo zaplet rešile naslednje volitve na Poljskem, ki so načrtovane jeseni 2023.

Vrh EU-ja o vladavini prava
Vrh EU danes o migracijah in digitalnih vprašanjih