Ivan Nikolovski je mladi raziskovalec na Centru za evropsko integracijo v Skopju. Njegova akademska področja zajemajo evropsko integracijo, mednarodne odnose, razdeljene družbe in družbena gibanja. Foto: Tadej Kreft

Severna Makedonija je februarja letos uradno spremenila ime, kar je sprožilo val optimizma glede približevanja Evropski uniji. Rešitev dolgoletnega spora z Grčijo je bila namreč vseskozi glavni pogoj Evropske unije za začetek pristopnih pogajanj.

"Spremenili smo ime, naredili smo nekaj zelo evropskega, naši mladi pa odhajajo. Evropo moramo pripeljati sem," je na razpravi o Zahodnem Balkanu na Blejskem strateškem forumu poudaril makedonski zunanji minister Nikola Dimitrov in dodal, da Zahodni Evropejci očitno težko dojamejo, kako pomembna je bila sprememba imena z vidika identitete.

Države Zahodnega Balkana pričakujejo jasno stališče EU-ja

Evropska komisija je še pred spremembo imena opredelila tudi druge pogoje za začetek pristopnih pogajanj. Mednje je uvrstila tudi reformo pravosodja, kjer pa se je začelo zapletati letos poleti, ko je Severno Makedonijo pretresla izsiljevalska afera, ki je močno skrhala zaupanje v leta 2015 ustanovljeno posebno tožilstvo, nastalo v odgovor na nepravilnosti vlade Nikole Gruevskega.

V izsiljevalski aferi naj bi zvezdnik resničnostnih šovov in podjetnik Bojan Jovanovski, znan kot Boki 13, izsiljeval enega najbogatejših ljudi v državi, Orceta Kamčeva.

Jovanovski naj bi v zameno za velike vsote denarja – nekateri mediji poročajo tudi o 1,5 milijona evrov – Kamčevu zagotovil zaščito pred sodnim pregonom. Pri tem naj bi izkoristil poznanstvo z vodjo posebnega tožilstva, Katico Janevo, ki je že odstopila.

Državno tožilstvo je začelo preiskavo, presenetil pa je odziv običajno preudarnega premierja Zaeva, ki je dejal, da "ne bo dopustil, da nekaj kriminalcev, en brezvezen novinar in – se vnaprej opravičujem LGBT-skupnosti – peder zrušijo vlado".

O politično pestrem makedonskem poletju in počasnem približevanju Evropski uniji smo se pogovarjali z Ivanom Nikolovskim, mladim raziskovalcem iz Centra za evropsko integracijo. Vabljeni k branju intervjuja.

Severna Makedonija je spremenila ime z veliko optimizma, saj je Evropska unija vedno govorila, da gre za zadnjo oviro pred začetkom pristopnih pogajanj. Zdaj se zdi, da je pogovor o pogajanjih znova zastal. Lahko vseeno govorimo o kakšnem napredku na poti v EU od spremembe imena naprej?

Seveda je bilo ime največja ovira, vendar to ni bil edini pogoj za začetek pristopnih pogajanj. Na srečanju junija lani je Svet EU-ja postavil več prioritet oziroma pogojev na področjih, ki jih je določila Evropska komisija. Ti so reforma pravosodja, varnosti in obveščevalnih služb ter javne uprave.

"Potrebujemo jasen odgovor, tudi če to pomeni še nekaj let čakanja, da bomo imeli perspektivo in vedeli, kakšna bo dinamika," razlaga Nikolovski makedonska pričakobvanja od oktobrskega srečanja na ravni EU-ja. Foto: Tadej Kreft

Pričakovalo se je, da bo Makedonija izpeljala reforme. Napredek je bil dosežen, čemur je pritrdila tudi Evropska komisija v letnem poročilu. Severna Makedonija je bila izpostavljena celo kot primer odličnosti pri izvajanju reform.

Vendar se zgodba tukaj ne konča. Zaradi nestrinjanj med članicami je bila končna odločitev prestavljena na oktobrsko srečanje. Zdaj čakamo, kaj se bo zgodilo takrat. Država mora še vedno izvajati reforme, ni jih dovolj le sprejeti. Trdim, da je potrebnega še veliko več dela, da bomo dosegli oprijemljive rezultate, na podlagi katerih se bo lahko zares presodilo, ali je država na omenjenih področjih naredila napredek.

Moje osebno mnenje je, da so osnovni pogoji za začetek pogajanj bili doseženi. Zdaj je na vrsti EU, pri tem mislim Svet EU-ja, da se drži svoje obljube in sprejme neko odločitev, da izstopimo iz kroga negotovosti.

Na ministrskem srečanju julija letos sta posebno Nizozemska in Francija izrazili nasprotovanje širitvi Unije.

Nekatere države so zahtevnejše glede rezultatov reform. Prav tako se ne strinjajo glede tega, ali naj Severna Makedonija vstopi v EU skupaj z Albanijo, veliko se govori o tem, da državi ne bosta vstopili sočasno, kot je bilo sprva mišljeno. Nizozemski parlament je glasoval v podporo pristopnim pogajanjem s Severno Makedonijo, a ne z Albanijo.

Francija je že več let neke vrste "bad cop" glede širitve. Predsednik Macron ji ni naklonjen, vendar je v zadnjih mesecih tudi z obiskom v Beogradu pokazal, da Francija morda spreminja svoj odnos in kaže zanimanje za območje, ki je desetletja, vse od vojne na Kosovu, ni zanimalo. Zdaj lahko vidimo spremembo retorike, češ, Unijo moramo reformirati od znotraj, vendar lahko to poteka vzporedno s širitvijo.

So ljudje na referendumu podprli spremembo imena zaradi predpostavljene posledice, da bo država s tem bližje EU-ju ali so bili tudi sicer odprti za spremembo in konec spora z Grčijo?

Osebno sem pričakoval več nasprotovanja spremembi. Konec koncev gre za čustveno temo. Ni bilo množičnih protestov proti spremembi imena, manjši protesti so bili vidni predvsem na družbenih omrežjih, kjer so ljudje kritizirali potezo, veliko pa je bilo tudi botrov, ki so širili dezinformacije glede spremembo imena. Protestirali so tudi v manjših, večinoma desničarskih krogih, izmed katerih so imeli nekateri povezave z Rusijo.

Ljudje so začeli sprejemati ime. Tudi opozicija. Čeprav so bili izjemno kritični do prespanskega sporazuma, se tudi VMRO/DPMNE zaveda, da je zadeva končana in ne more biti spremenjena. Še vedno sicer uživajo udobje opozicije in državo nazivajo s starim imenom, da bi pridobili podpore, a to ne igra velike vloge. Če bodo v prihodnosti spet zavladali, bodo spoštovali odločitev. Tudi njihova predsedniška kandidatka je napovedala, da bi spremembo imena sprejela kot realnost in bi ji nasprotovala le na osebni ravni. Gre za končano zgodbo.

Avgusta je izbruhnila izsiljevalska afera, ki bi lahko vplivala tudi na vlado Zorana Zaeva. Jovanovski in Janeva sta aretirana, vendar se mora Zaev še vedno otresti suma vpletenosti, saj je bilo njegovo ime omenjeno v videih. Kako lahko to stori?

S. Makedonija: Novi posnetki v izsiljevalski aferi

Izsiljevalska afera je pretresla vso javnost, odzvali sta se tudi diplomatska skupnost in Evropska komisija. Posebni odposlanec EU-ja za Severno Makedonijo, Slovenec Samuel Žbogar, je poudaril, da gre za zadnjo priložnost, da država pokaže, da vladavina prava nekaj velja.

Vlada seveda zanika vpletenost. Zaev zanika svojo vpletenost in vpletenost ministrov, katerih imena so prepoznali v posnetkih. V javnosti se pojavljajo razprave o tem, ali afera seže v visoko politiko, sploh zato, ker je bil Boki13, Bojan Jovanovski, pogosto viden v družbi zaposlenih v vladi.

Zdaj ni čas za škandalizacijo ali senzacionalizacijo. Treba je pustiti neodvisni preiskavi, da opravi svoje. Zaev se lahko opere suma samo tako, da se vzdrži vsakršne blokade ali vmešavanja v preiskavo. Zapomnimo si, ni treba biti nujno vpleten v afero, sama možnost, da bi lahko za nekaj vedel, pa nisi ukrepal, postavlja pod vprašaj vso zadevo. Vlada mora zdaj prepustiti preiskavo tožilstvu. Če bo dokazana vpletenost visokih struktur, morajo kazensko in politično odgovarjati. Od vlade ne bi bilo pametno, da zavzame defenzivni položaj, temveč mora pustiti preiskavi, da opravi svoje.

Kaj pa javno mnenje? Zaevu se je vmes zgodila še ruska potegavščina, ko sta se z njim pogovarjala komika, ki sta se izdajala za nekdanjega ukrajinskega predsednika Porošenka in generalnega sekretarja zveze Nato Stoltenberga. Je vse skupaj močno vplivalo na vlado?

Vse od afere ni bilo merjenja javnega mnenja, tako da ne moremo govoriti o konkretnih številkah. Če sodimo po debatah v medijih in na družbenih omrežjih, pa je javnost izjemno razočarana. Posebno tožilstvo je uživalo največ zaupanja med državljani, ki se zdaj sprašujejo: "Ali je v afero vpleteno institucija, ki ji zaupamo najbolj, kaj lahko pričakujemo od drugih?" Podpora nstituciji in zaupanje vanjo sta že tako nizki. Mnogi pa se zdaj počutijo izdane in prevarane.

Posebno tožilstvo je bilo ustanovljeno po korupcijskih manevrih stranke VMRO/DPMNE ...

Da, ustanovljeno je bilo po aferi prisluškovanja in dogovoru iz Pržina. To je največja ironija, začelo se je s prisluškovanjem in znova smo prišli sem.

Izraz peder sem uporabil kot priljubljen pogovorni izraz, ki se uporablja za opisovanje goljufive in nespodobne osebe, in se ni nanašal na spolno usmerjenost. Še naprej se bom boril za pravice LGBT skupnosti, ki ima moje spoštovanje.

Zoran Zaev - opravičilo

Javnost je bila tudi razočarana tudi nad reakcijo premierja. V izjemno nervozni izjavi – sploh za premierja, ki je znan po mirnih izjavah – je dejal, da ne bo dovolil, da mu vlado sesuje tolpa kriminalcev, novinar in peder. Pri tem se je nanašal na domnevno spolno usmerjenost Jovanovskega ter za novinarja Branka Geroskega, ki je že mesece pred posnetki pod psevdonimom opozarjal na afero. Gre za absolutno nesprejemljivo, neprofesionalno, homofobno in sovražno izjavo. Nek premier tako ne more govoriti.

Prav nasprotno, v času hudih kritik bi moral premier pokazati profesionalnost, ne pa da kar naenkrat v vseh vidi sovražnike. K sreči sta se združenje novinarjev in skupnost LGBT takoj odzvala in kritizirala izjavo. Zaev se je opravičil z zares absurdnim opravičilom, kar je napačen način, če želiš izkazati nevpletenost. Tovrstne izjavi imajo nasproten učinek in širijo sum.

VMRO/DPMNE ves čas poziva k protestom in želi doseči odstop vlade. Menite, da lahko pridobijo podporo in spravijo ljudi na ulice?

Potrebovali bi javnomnenjske ankete, da bi ugotovili, ali so z afero pridobili podporo. Vendar osebno menim, da je opozicija prešibka za mobilizacijo podpornikov. Zanimivo, imamo razmere, v katerih so ljudje nezadovoljni z delom vlade, a hkrati se podpora VMRO/DPMNE ne povečuje. Državljani niso pozabili 11 let njihovega vladanja, ki je bilo povezano s korupcijskimi aferami, zlorabo moči in nedemokratičnimi metodami vladanja.
V očeh javnosti enostavno niso kredibilni. Prav tako se vedejo destruktivno glede sodelovanja za skupno dobro – prespanski sporazum, izvajanje reform ... Na eni strani ima opozicija pravico do nasprotovanja vladi, kadar stvari niso v redu, vendar gre tukaj bolj za nasprotovanja iz principa.

Če se na koncu vrneva v Evropski uniji, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je napovedal, da v njegovem mandatu ne bo širitve Unije. Kmalu ga bo nasledila Ursula von der Leyen, prihajajo z njo tudi boljši obeti?

Gospod Juncker je držal obljubo. Na koncu njegovega mandata je Komisija predstavila načrt in določila leto 2025 kot možno za širitev. Regije niso pustili izključene. Sploh po migrantski krizi so spoznali pomembnost tega, da regije ne zanemarjajo. Von der Leynova je v svojem predstavitvenem govoru izrazila naklonjenost za začetek pristopnih pogajanj za Severno Makedonijo in Albanijo. Njo močno podpirajo tudi višegrajske države, ki so najglasnejši podporniki evropske integracije Zahodnega Balkana. Tudi njena stranka CDU in Angela Merkel sta pred nedavnim dejali nekaj v smislu, da si Severna Makedonija zasluži evropsko integracijo.

Podpora se bo nadaljevala. Pomembno pa je, da oktobra dobimo jasno odločitev, kakršna koli že bo. Potrebujemo jasen odgovor, tudi če to pomeni še nekaj let čakanja, da bomo imeli perspektivo in vedeli, kakšna bo dinamika. Pomembno je imeti jasen datum in konkretno odločitev.