V pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in podpredsednici komisije za vrednote in preglednost Veri Jourovi so izpostavili, da ponavljajoče se blatenje novinarjev ob poskusih vladajoče stranke po vzpostavitvi večjega nadzora nad javnimi mediji v državi vzpostavlja vse bolj sovražno okolje za kritično poročanje, katerega temeljna vloga je bedenje nad odgovornim delom vlade.

Sorodna novica Zaskrbljenost izrazili tudi nekateri evropski poslanci, Bogovič in Tomčeva v bran vladi

V pismu, ki ga je na svoji strani objavil Mednarodni inštitut za tisk (IPI), so zapisali, da so od vrnitve na oblast na začetku lanskega leta pozorno opazovali, kako je premier Janša vse bolj uporabljal Trumpovo taktiko napadov na novinarje na Twitterju in kritično poročanje zavračal kot lažne novice.

S tovrstnimi komentarji so premier in drugi v SDS-u želeli razdeliti medije po ideoloških linijah s stigmatizacijo liberalnih in osrednjih medijev kot lažnivcev in manipulatorjev, menijo.

Poudarjajo, da pa ti napadi presegajo retorične. Kot primer so izpostavili vnovično – že drugo v treh mesecih – ustavitev financiranja STA-ja kot še en poskus, da bi izstradali agencijo za vire ter spodkopali njen trajnostni model financiranja in zaupanje javnosti v njeno novinarstvo.

Poziv Veselinoviča k odstopu kot "neposredna sovražnost"

Sorodna novica Premier Janša pozval direktorja STA-ja k odstopu. Veselinovič: To je nevredno predsednika vlade.

Podpisnice pisma menijo, da ukrepi Ukoma kažejo na širša prizadevanja stranke SDS, da bi si podredila poročanje agencije ter zamenjala direktorja in spremenila uredniško politiko v bolj naklonjeno svoji politični agendi. Te skrbi so se okrepile pretekli teden, ko je Janša pozval direktorja STA-ja Bojana Veselinoviča k odstopu in da odgovarja za "nezakonite dejavnosti".

V pismu "ostro obsojajo te kršitve izvršilne oblasti" in menijo, da je bil to doslej najjasnejši primer "neposredne sovražnosti vodstva SDS-a do agencije". Uporabo vladnega računa na Twitterju pri tem pa so izpostavile kot še en skrb vzbujajoč primer zlorabe državnih komunikacijskih kanalov SDS-a za napade na medije.

Evropsko komisijo so pozvali, naj pri slovenskih oblasteh doseže, da bodo financiranje STA-ja obnovile in da bodo prenehale napade na njeno neodvisnost. "Če tega ne bo storila, bi bil lahko vitalen del medijskega ekosistema države žrtvovan za kratkoročne politične koristi vladajoče stranke," menijo.

Opozarjajo tudi, da so v posvetovalni fazi predlagane zakonodajne spremembe, s katerimi bi odvzeli del sredstev javni RTV Slovenija. Tudi tem spremembam nasprotujejo, saj menijo, da so del širše politične agende.

Sorodna novica Razprava o položaju medijev v Sloveniji: Ali gre Slovenija po poti Madžarske?

Slovenija v istem košu s Poljsko in Madžarsko

Vzdušje za kritične medije se v Sloveniji poslabšuje, javni mediji so pod stalnim političnim in institucionalnim pritiskom vodstva SDS-a, uporaba državnih organov za širjenje napadov na nefavorizirane medije se postopoma povečuje, poudarjajo.

Dodajajo, da gre pri tem za isto mentaliteto kot pri napadih na medije na Madžarskem in Poljskem, ko so kritični mediji sovražniki ali sile opozicije, ki jih je treba napadati, ne pa nujni elementi delujoče demokracije. Skrbi jih možnost, da bi Janša predsedovanje Svetu EU-ja uporabil za tovrstne napade na novinarje na evropski ravni.

V sklepu so poudarili, da mora Evropska komisija v prihajajočih mesecih zagotoviti podrobno spremljanje razvoja v Sloveniji in se javno odzivati na prihodnje napade Janše na medije. Komisija mora jasno povedati, da za tovrstno ločevalno retoriko ni mesta v EU-ju. "Za svobodo medijev in demokracijo v EU-ju je vitalnega pomena, da Slovenija ne bo sledila neliberalni poti, ki sta jo utrli Madžarska in Poljska," so v pismu še zapisali IPI, Article 19, Evropski center za svobodo medijev (ECPMF), Evropska zveza novinarjev (EFJ), OBC Transeuropa ter Novinarji brez meja (RSF).