Razprava se je začela ob 15. uri z izjavama portugalske državne sekretarke za evropske zadeve Ane Paule Zacarias v imenu Sveta EU-ja ter podpredsednice Evropske komisije za vrednote in preglednost Vere Jourove.

"Nikakršnega političnega pritiska na medije ne sme biti. Močni voditelji so tisti, ki pridobijo spoštovanje s svojimi dejanji, ki sprejmejo raznolikost mnenj in ki dopustijo, da so državljani ustrezno obveščeni, ne tisti, ki poskušajo utišati kritične glasove. V demokraciji bi morali neodvisni mediji delati in spraševati brez strahu ali uslug. Naloga nas, politikov, je odgovarjati z dejstvi, ne z napadi," je poudarila Jourova v razpravi o vladnih poskusih utišanja svobodnih medijev na Poljskem, Madžarskem in v Sloveniji.

Ob tem je poudarila obžalovanje zaradi skrb vzbujajočih dogodkov v preteklih mesecih. Za vsako od treh držav, o katerih razpravljajo evropski poslanci, je navedla nekaj primerov skrb vzbujajočih trendov. V primeru Slovenije je izpostavila stalne poskuse spodkopavanja vzdržnega financiranja in neodvisnosti STA-ja ter pogoste verbalne napade na novinarje, ki so po njenem mnenju razlog za resno zaskrbljenost.

Podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova je v primeru Slovenije navedla skrb vzbujajoče stalne poskuse spodkopavanja vzdržnega financiranja in neodvisnosti STA-ja. Foto: EPA
Podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova je v primeru Slovenije navedla skrb vzbujajoče stalne poskuse spodkopavanja vzdržnega financiranja in neodvisnosti STA-ja. Foto: EPA

V vseh teh primerih je komisija po njenih besedah v stiku z nacionalnimi oblastmi in spremlja položaj. "Naj zagotovim, da bo komisija ukrepala v primeru vprašanj glede skladnosti z nacionalno zakonodajo ali odločitev glede pravil EU-ja," je pojasnila. Še zlasti je poudarila, da pozorno spremljajo prenos prenovljene direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah.

Jourova se je v uvodu evropskim poslancem zahvalila za uvrstitev te pomembne teme na dnevni red in navedla, da mediji niso le gospodarski sektor, temveč pomemben steber demokracije in vladavine prava. Spomnila je, da komisija položaj medijev v vseh članicah oceni v okviru letnega poročila o vladavini prava in da je objava naslednjega, drugega poročila predvidena julija.

Pandemija covida-19 je po besedah Jourove pokazala bolj kot kadar koli, kako bistvena je vloga novinarjev pri obveščanju državljanov, a obenem se mediji spoprijemajo z gospodarsko krizo, ki se je začela že pred pandemijo, zato je bolj kot kdaj prej čas za podporo medijev, ne za dodatne pritiske nanje.

Ob tem je izpostavila pobude komisije na tem področju in obenem opozorila, da so pristojnosti komisije na področju medijev omejene. "Odigrali bomo svojo vlogo. A tudi vlade morajo izpolniti svoje obveznosti in zagotoviti zaščito svobode medijev ter omogočiti zdravo okolje za pluralizem medijev," je še dejala.

Evropski parlament o Sloveniji: Kaj se dogaja z mediji?

Nekateri evropski poslanci posvarili pred neukrepanjem EU-ja, Tomčeva in Bogovič stopila v bran vladi

Številni evropski poslanci iz vrst socialdemokratov, liberalcev in zelenih so v nadaljevanju razprave izrazili zaskrbljenost zaradi položaja medijev, predvsem STA-ja, v Sloveniji in opozorili na nevarnost neukrepanja EU-ja. V desnosredinskem EPP-ju Slovenije v glavnem niso omenjali, sta pa Romana Tomc in Franc Bogovič stopila v bran vladi.

V največji politični skupini, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), ki je politična družina slovenskega premierja Janeza Janše, so razpravi o Sloveniji nasprotovali. Podprli so Janševo pobudo o skupini za ugotavljanje dejstev, ki bi obiskala Slovenijo in se prepričala o razmerah.

Prvi iz EPP-ja je dobil besedo Jeroen Lenaers, ki se je osredotočil na Poljsko, kjer demokracija po njegovih besedah umira v temi.

V drugem krogu nastopov je iz te skupine govorila Romana Tomc (SDS/EPP), ki je ponovila vabilo premierja Janše, naj komisija obišče Slovenijo in se sama prepriča o razmerah, sicer pa je poudarila, da slovenska opozicija z današnjo razpravo znova brez sramu uporablja vsa sredstva za rušenje slovenske vlade. Vlada pa po besedah Tomčeve ne omejuje nikogar in ne ukinja STA-ja. "Blatenje Slovenije se širi po vseh kanalih," je dejala.

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju razpravljal o svobodi medijev v Sloveniji. Sprva načrtovano razpravo o vladnih poskusih utišanja svobodnih medijev na Poljskem in Madžarskem so namreč na pobudo evropskih socialdemokratov konec preteklega tedna razširili tudi na Slovenijo. Resolucije ne bo. Foto: Reuters
Evropski parlament je na plenarnem zasedanju razpravljal o svobodi medijev v Sloveniji. Sprva načrtovano razpravo o vladnih poskusih utišanja svobodnih medijev na Poljskem in Madžarskem so namreč na pobudo evropskih socialdemokratov konec preteklega tedna razširili tudi na Slovenijo. Resolucije ne bo. Foto: Reuters

Poslanci opozorili tudi na neustrezen odziv EU-ja

Birgit Sippel, ki je prva govorila iz druge največje skupine, socialdemokratskega S&D, je poudarila napade premierja Janše na novinarke in na STA. Iz socialdemokratskih vrst je nastopila tudi Tanja Fajon (SD/S&D), ki je poudarila, da si ni nikoli predstavljala, da bodo kdaj govorili o Sloveniji kot o prostoru, kjer oblasti skušajo utišati svobodne medije. Navedla je primer, ko je premier dve kritični novinarki označil za odsluženi prostitutki, finančno izčrpavanje STA-ja in pritiske na direktorja agencije, ter opozorila, da ni ogroženo le naše zdravje, temveč tudi svoboda medijev in naše demokracije.

V imenu tretje največje skupine, liberalne Renew, je prvi govoril Michal Šimečka, ki je prav tako poudaril osebne napade premierja Janše na novinarje in napade na STA. Opozoril je na do zdaj neustrezen odziv EU-ja, saj da ni nikakršne obsodbe iz vrst članic in le malo konkretnega ukrepanja od komisije. To se mora spremeniti, čas je za ukrepanje, sicer bo morda prepozno, je opozoril.

Irena Joveva (LMŠ/Renew), ki je poudarila, da Slovenija ni Madžarska ali Poljska, je pa na poti tja, da si EU ne sme privoščiti še tretjega v klubu neliberalcev. Kot najškodljivejšega je navedla premierja, saj da zaradi njegovih poskusov podrejanja javnih medijev, v prvi vrsti STA-ja, smo tu, kjer smo, kritična pa je bila tudi do "nojevske politike" njegovih partnerjev. Podpredsednico Jourovo pa je opozorila, da samo besede niso dovolj.

Pahor si želi, da Slovenija ne bi bila predmet razprav v Evropskem parlamentu

"Svoboda medijev je konstitutivnega pomena za demokratično življenje. Kot veste tudi iz mojih ravnanj, menim, da se mora politika kolikor je mogoče ali docela vzdržati komentiranja medijske krajine. Kolikor je poklicana, da ureja regulacijo skozi medijsko zakonodajo, takrat lahko o tem seveda tudi dolžno spregovori in to uredi, sicer pa naj se v uredniško in drugo politiko ne vmešava," je ob robu današnjega obiska v Slovenj Gradcu na novinarsko vprašanje, kaj meni o današnji razpravi v Evropskem parlamentu in kaj meni o ocenah medijev, ki jih izreka predsednik vlade Janez Janša, dejal predsednik države Borut Pahor. Spomnil je na že večkrat izrečeno, da si želi, da se spor s STA-jem konča. Ta ima po njegovih besedah pomembno agencijsko poslanstvo. "In želim si, da bi bilo to čim prej urejeno v dobrobit vseh nas, ne nazadnje smo prek STA-ja obveščeni o pomembnih zadevah doma in v tujini," je dejal Pahor.

Želi si, da Slovenija ne bi bila predmet razprav v Evropskem parlamentu, zlasti ne o svobodi medijev. "Mislim, da si moramo vsi prizadevati za to, da zdaj osredotočimo – in to je bistvo mojega odgovora – našo pozornost na zadnji, finalni del soočenja s covidom-19, da se morda v tej zelo občutljivi fazi soočanja z njim manj ukvarjamo z nekaterimi stvarmi, ki niso bistveno nujne za urejeno življenje med krizo in zlasti po njej, da poiščemo med nami tisto, kar nas povezuje, in ne tistega, kar nas razdružuje," je dejal.

Dogajanje v Sloveniji daje "dovoljenje za ubijanje"

Vodja parlamentarne skupine za spremljanje spoštovanja demokracije Sophie in 't Veld (Renew), ki je minuli petek pripravila razpravo o svobodi medijev v Sloveniji, pa je opozorila, da lahko besede vodijo v umor, kot se je zgodilo na Malti in Slovaškem, ter izpostavila zaskrbljenost nad dogajanjem v Sloveniji, ki da ne vpliva le na svobodo medijev, temveč daje skoraj "dovoljenje za ubijanje" in prispeva k ustvarjanju vzdušja sovraštva.

Zadnji med poslanci je nastopil Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je opozoril, da je ta razprava zelo uspešen izvoz notranjepolitičnega boja, da ne prikazuje prave slike in da škodi Sloveniji, ki se pripravlja na predsedovanje Svetu EU-ja. Dejal pa je tudi, da bi premier lahko napisal kakšen tvit manj.

Jourova je razpravo sklenila z besedami, da je treba ohraniti budnost in pozornost na širši kontekst ter da se trend slabša povsod, ne samo v omenjenih treh državah. Madžarska in Poljska sta zaradi očitkov glede kršenja evropskih vrednot tudi v postopku po 7. členu pogodbe EU-ja, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršiteljici, vendar pa je ta proces že dolgo v slepi ulici. Jourova je opozorila, da je treba zagotoviti napredek v tem postopku.

Kot je za Radio Slovenija poročala bruseljska dopisnica Mojca Širok, so v Evropski komisiji že septembra lani v poročilih o vladavini prava v Evropski uniji Slovenijo ob Bolgariji, Hrvaški, Madžarski in Španiji navedli kot državo, v kateri so novinarji zaradi svojega dela tarče napadov, groženj, spletnega nadlegovanja in tudi tožb. V Bruslju so nato spremljali ustavitev plačil Slovenski tiskovni agenciji in večkrat poudarili, da mora vlada zagotoviti financiranje STA-ja in da pravila o državnih pomočeh pri tem niso nobena ovira. V ospredje pa je "primer Slovenija" prišel ob odzivu slovenskega premierja na omrežju Twitter na kritični članek spletnega portala Politico, v katerem je avtorico obtožil, da laže. Zdi se, da je bila za evropski parlament to kaplja čez rob, ugotavlja bruseljska dopisnica.

Interni dokument Evropskega parlamenta o Janševih napadih na medije

Širjenje madžarskega in poljskega modela

Uvod v današnjo razpravo je bilo petkovo soočenje mnenj o položaju medijev v Sloveniji, ki ga je pripravila parlamentarna skupina za spremljanje spoštovanja demokracije pod vodstvom evropske poslanke iz liberalnih vrst, Nizozemke Sophie in 't Veld. Člani skupine so izražali zaskrbljenost nad razmerami in pričakovanja glede ukrepanja komisije. Dan pred razpravo je tudi 19 mednarodnih nevladnih organizacij in združenj s področja medijev in človekovih pravic, med njimi Društvo novinarjev Slovenije, EU pozvalo k odločnemu ukrepanju za zaščito neodvisnega novinarstva v teh treh državah. Opozorili so, da je EU predolgo stal ob strani ob spodkopavanju medijske svobode na Madžarskem in Poljskem, kar je omogočilo, da se je ta model podrejanja medijev razširil v druge članice.

Kot je dejala RTV-jeva dopisnica iz Bruslja Mojca Širok, se morajo spremembe sicer verjetno zgoditi v državah, ne v Bruslju. Spomnila je, da je Evropska komisija ob vabilu slovenskega premierja, naj opravi poizvedovalni obisk v Sloveniji in se sama prepriča o stanju demokracije in položaju medijev, poudarila, da to že počne, in sicer v okviru letnega poročila o vladavini prava v državah članicah. Prvo poročilo je objavila septembra, naslednje pa so napovedali že za julij, torej ravno takrat, ko bo Slovenija prevzela polletno predsedovanje Evropski uniji.

Evroposlanci bodo razpravljal o svobodi medijev v Sloveniji

Društvo novinarjev opozarja na stopnjevanje napadov

Premier Janša pozval direktorja STA-ja k odstopu. Veselinovič: To je nevredno predsednika vlade.

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so pred plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta o svobodi medijev v Sloveniji, na Poljskem in Madžarskem opozorili, da se dinamika, intenziteta in brutalnost napadov na medije le še stopnjujejo. "Javni poziv predsednika vlade Janeza Janše direktorju Slovenske tiskovne agencije Bojanu Veselinoviču k odstopu, objavljen na Twitterju, pospremljen z grobo obtožbo o nezakonitih ravnanjih direktorja, je le še en nedopusten korak več pri neposrednem političnem vmešavanju in težnjah po zlomu STA-ja, ki ostaja tudi brez zakonsko zagotovljenega plačila javne službe," so zapisali v izjavi za javnost.

Po mnenju DNS-ja predsednik vlade s svojimi ravnanji le dokazuje vse trditve, ki se jih trudi zanikati pred domačo in evropsko javnostjo, da skuša obvladovati STA in medijski prostor. "Od predsednika vlade bi pričakovali, da bi STA zaščitil pred arbitrarnim odločanjem Ukoma in se zavzel za spoštovanje zakonodaje. On pa se, nasprotno, z neutemeljenimi zaključki o nezakonitih ravnanjih direktorja postavlja še v vlogo (raz)sodnika, s čimer ne spodkopava le medijske svobode in avtonomije, ampak tudi vladavino prava," so zapisali v DNS-ju in poudarili, da so v demokratičnih državah veje oblasti ločene.

"Razvoj dogodkov tako žal le potrjuje, da je bila širitev razprave v Evropskem parlamentu o vladnih poskusih utišanja svobodnih medijev na Poljskem in Madžarskem tudi na Slovenijo potrebna in nujna," so dodali. Prepričani so, da je EU ob spodkopavanju medijske svobode na Madžarskem in Poljskem predolgo stal ob strani, kar je prispevalo k temu, da se model podrejanja medijev učinkovito širi v druge članice EU-ja. "Prepričani smo, da bi EU tokrat moral storiti vse, da se širjenje in uveljavljanje tovrstnega modela prepreči in upošteva demokratične standarde in vrednote," so še zapisali v DNS-ju.

Foto: BoBo
Foto: BoBo
Odnos slovenske vlade do medijev