Slovenski bančni sistem se z napovedano prodajo Nove KBM madžarski banki OTP konsolidira. Po pridobitvi dovoljenj regulatorjev bo OTP predvidoma v sredini prihodnjega leta začel postopek združevanja mariborskega NKBM-ja z ljubljansko SKB banko, ki jo je kupila pred poldrugim letom.

S tem bo madžarska skupina postala največji igralec na slovenskem trgu s skoraj 30-odstotnim tržnim deležem. Po navedbah agencije Reuters je posel vreden milijardo evrov.

Ameriški sklad Apollo je leta 2016 za nakup Nove KBM odštel zgolj 250 milijonov evrov. Po hitrih pripojitvah Poštne in nekdanje Raiffesen banke ter zadnjem nakupu Abanke se bo sklad Apollo iz posla poslovil z velikim zaslužkom.

Zaslužil je blizu 700 milijonov, je za TV Slovenija poudaril Peter Glavič iz civilne iniciative Izbrisani mali delničarji NKBM-ja in dodal, da so si samo z dobički krepko pokrili kupnino. Glavič meni, da je bila prodaja Nove KBM povezana s korupcijo, te pa Slovenija ni preprečila: "Ampak je pustila, da je svetovni kapital oropal domačega in nas spremenil iz lastnikov v hlapce."

Brez vsega je ostalo več kot 100.000 malih delničarjev in lastnikov obveznic, luknja je tudi v državni blagajni.

"Gre za več kot milijardo vloženega davkoplačevalskega denarja, v povezavi s tem je država iztržila 300, 400 milijonov, hkrati pa je ostala dolžna obvezničarjem in delničarjem in ima iz tega naslova potencialno obveznost 300, 400 milijonov," opozarja Rajko Stankovič iz Društva malih delničarjev Slovenije.

Madžarsko lastništvo na kratki rok ne bo imelo vpliva, dolgoročno pa bodo z največjim, kar tretjinskim, tržnim deležem kreirali delovanje bančnega sistema, meni ekonomist Marko Jaklič.

"Dobivamo že drugega kupca, ki je neke vrste tajkun. Se pravi tuji tajkun, zanje so značilne zadeve, med drugim ta, da obvladujejo konglomerate, se pravi da obvladujejo podjetja v svoji lastni v različnih dejavnostih, od gradbeništva do trgovine in tako najprej, in tu se pojavljajo nevarnosti," je opozoril za TV Slovenija.