Zaradi skrbi, da ZDA in Kitajska letos še ne bodo podpisale prve faze trgovinskega sporazuma, so vlagatelji v New Yorku v drugi polovici tedna unovčevali dobičke in indeksi niso več dosegali rekordov. Foto: Reuters
Zaradi skrbi, da ZDA in Kitajska letos še ne bodo podpisale prve faze trgovinskega sporazuma, so vlagatelji v New Yorku v drugi polovici tedna unovčevali dobičke in indeksi niso več dosegali rekordov. Foto: Reuters
S Krkinimi delnicami je bilo zadnji teden za 29 milijonov evrov prometa, tečaj se je povzpel za osem odstotkov.
S Krkinimi delnicami je bilo zadnji teden za 29 milijonov evrov prometa, tečaj se je povzpel za osem odstotkov.

Novomeška Krka je na ravni skupine v prvih devetih mesecih letos ustvarila 1,09 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 12 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Čisti dobiček se je povečal za 42 odstotkov, na skoraj 172 milijonov evrov. Vlagatelji na Ljubljanski borzi so začutili, da je tečaj Krkinih delnic ob takšnem poslovanju enostavno prenizek, in do petka tečaj "izlicitirali" vse do 72,4 evra. To pomeni osemodstotno tedensko rast, od začetka leta pa so delnice pridobile 25 odstotkov. "Rezultati se že več četrtletij očitno izboljšujejo, delnica je na precej zaspanem domačem borznem trgu končno zadihala. Rast cene je normalna posledica tega, da so rezultati izjemno dobri in se še izboljšujejo, temu primerno je moralo prej ali slej slediti tudi vrednotenje," nam je povedal eden izmed poznavalcev, ki ni želel biti imenovan.

Frankfurtski DAX ostaja blizu letošnjega vrha (zadnji teden je izgubil le 0,1 odstotka), pomaga tudi, da vanj od septembra niso več vključene delnice podjetja Thyssenkrupp. Te so v četrtek padle za 13 odstotkov, kar je največ v zadnjih 19 letih. Nemški jeklarski koncern preživlja krizno leto, podjetje je vse bolj zadolženo, letošnja izguba bo večja od pričakovanj, delničarji se lahko poslovijo od dividend. V prihodnje ga bo poskušala reševati nova glavna direktorica Martina Merz (na položaj je prišla oktobra), brez odpuščanj ne bo šlo. Govori se, da bo od 160 tisoč zaposlenih delo izgubilo 6.000 delavcev. Foto: Reuters
Frankfurtski DAX ostaja blizu letošnjega vrha (zadnji teden je izgubil le 0,1 odstotka), pomaga tudi, da vanj od septembra niso več vključene delnice podjetja Thyssenkrupp. Te so v četrtek padle za 13 odstotkov, kar je največ v zadnjih 19 letih. Nemški jeklarski koncern preživlja krizno leto, podjetje je vse bolj zadolženo, letošnja izguba bo večja od pričakovanj, delničarji se lahko poslovijo od dividend. V prihodnje ga bo poskušala reševati nova glavna direktorica Martina Merz (na položaj je prišla oktobra), brez odpuščanj ne bo šlo. Govori se, da bo od 160 tisoč zaposlenih delo izgubilo 6.000 delavcev. Foto: Reuters

S & P po šestih tednih rasti rahlo navzdol
Razviti delniški trgi so v drugi polovici tedna naredili korak nazaj. Newyorški Dow Jones, ki je bil sicer v torek še pri rekordni vrednosti, je v zadnjih petih trgovalnih dneh skupno izgubil pol odstotka, širši S & P 500 pa 0,3 odstotka, s čimer je prekinil niz šestih pozitivnih tednov (rekord zadnjih dveh let). Ključno vprašanje je, ali bodo ZDA 15. decembra, če sporazum ne bo podpisan, uresničile svojo grožnjo in zvišale carine na številne kitajske izdelke. Vseevropski delniški indeks STOXX 600 se je na tedenski ravni znižal prvič po šestih zaporednih pozitivnih tednih.

Varčevalci jezni na Fed
Skrbi, povezane z recesijo, ki so hromile borze poleti, so zadnje čase potisnjene v ozadje. Nekdanja guvernerka ameriške centralne banke Janet Yellen pravi, da na obzorju ne vidi recesije, a v isti sapi dodaja, da se recesijska tveganja povečujejo. "Stavila bi, da v naslednjem letu ne bo recesije, se je pa verjetnost zanjo povečala do te stopnje, da vzbuja nelagodje," je povedala Yellnova, ki je tudi poudarila, da Fed po treh letošnjih znižanjih ključne obrestne mere nima več prav veliko manevrskega prostora. Nekdanja guvernerka je na Svetovnem poslovnem forumu v New Yorku tudi razkrila, da je po elektronski pošti dobivala veliko pritožb razočaranih varčevalcev, ki se počutijo opeharjene, ker na bankah ne dobivajo več nobenih obresti, ampak realno izgubljajo denar. Varčevalci so namreč največja žrtev politike centralnih bank, ki so gospodarsko krizo po letu 2008 reševala s poplavo poceni denarja, obrestne mere pa so s tam padle ekstremno nizko.

Bitcoin najnižje v zadnje pol leta
Trg kriptovalut je v zadnjih dneh doživel precejšen udarec, padci pa so bili tudi več kot 20-odstotni, saj namerava kitajska centralna banka še naprej omejevati trgovanje z digitalnimi valutami. Če je bil bitcoin prejšnji petek (15. novembra) vreden še 8.700 dolarjev, je predvčerajšnjim njegova cena zdrsnila pod 7.000 dolarjev, kar je najmanj v zadnje pol leta. Gre za 20-odstotni padec znotraj enega tedna. Bitcoin je v petek prebil kar nekaj podpornih ravni, zdrs pod 200-dnevno drseče povprečje je še dodatno okrepil prodajni pritisk, tehnična analiza pa pravi, da bi bila ob padcu pod 6.900 dolarjev odprta pot vse do 6.000.

Dow Jones (New York)27.875 točk
S&P 500 (New York)3.110 točk
Nasdaq (New York)8.519 točk
DAX30 (Frankfurt)13.168 točk
Nikkei (Tokio)23.112 točk
SBITOP (Ljubljana)902 točki
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +0,11 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +1,77 %
EUR/USD1,1021
EUR/CHF1,0990
bitcoin

7.335 USD

nafta brent63,40 USD
zlato1.462 USD
evribor (šestmesečni)-0,335 %
Cena nafte brent je v petek po novici, da bo dogovor Opeca in Rusije o znižanju proizvodnih kvot, ki se izteče marca, verjetno podaljšan za tri mesece, presegla 64 dolarjev za sod. Foto: Reuters
Cena nafte brent je v petek po novici, da bo dogovor Opeca in Rusije o znižanju proizvodnih kvot, ki se izteče marca, verjetno podaljšan za tri mesece, presegla 64 dolarjev za sod. Foto: Reuters

V pričakovanju rekordnega IPO-ja
Vrednost nafte brent narašča, konec tedna je presegla 64 dolarjev za 159-litrski sod. Rusija je sporočila, da bo še naprej sodelovala z Opecom in si prizadevala za uravnotežen trg, tako da gre pričakovati, da bo dogovor o znižanju proizvodnih kvot, ki se izteče marca, podaljšan. Decembra bo zanimivo spremljati tudi dogajanje s savdsko naftno družbo Saudi Aramco. Če bo cena delnice določena na zgornjem delu razpona, bo Savdska Arabija z javno prodajo delnic (IPO) zaslužila 25,5 milijarde dolarjev, kar pomeni nov rekord v IPO-jih (prejšnjega je imela Alibaba, ki je leta 2014 z javno prodajo delnic zbrala 25 milijard), pa čeprav bo na voljo le 1,5 odstotka celotne izdaje delnic. Tržna kapitalizacija Saudi Aramca bo zanesljivo presegla Applovo, ki trenutno znaša okrog 1,2 bilijona dolarjev. Mimogrede, Apple je imel lani 59,5 milijarde dolarjev dobička, Saudi Arambo pa 111 milijard.

Zabava za zaprt krog vlagateljev
Saudi Aramco, ki zadovoljuje kar 12 odstotkov svetovnih potreb po nafti, se sicer na borzne parkete podaja zelo sramežljivo. Predstavitev mednarodnim vlagateljem ("Roadshow") so Arabci odpovedali, delnice tudi ne bodo kotirale na kakšnem pomembnem parketu, ampak le na domačem trgu. Delnice bo očitno skoraj nemogoče dobiti. V javni prodaji bo zasebnim vlagateljem na voljo le pol odstotka izdaje, pri čemer bodo tujci težko sodelovali – delnice bodo namreč lahko kupili le vlagatelji, ki imajo odprt bančni in trgovalni račun v Savdski Arabiji. Očitno gre torej za nekakšno zabavo za zaprt krog ljudi, kraljevina pa za zdaj še ni pripravljena, da razkrije vse podatke o poslovanju, kar bi bil predpogoj, če bi želeli delnice Saudi Aramca, denimo, uvrstiti na Wall Street.