Ta teden so se sestale ameriška, evropska in britanska centralna banka, ki pa niso uresničili visokih pričakovanj vlagateljev. Foto: EPA
Ta teden so se sestale ameriška, evropska in britanska centralna banka, ki pa niso uresničili visokih pričakovanj vlagateljev. Foto: EPA
"Če bo potrebno, bo Evropska centralna banka začela odkupovati obveznice ranljivih držav," je med drugim povedal Draghi. Analitiki so pričakovali velikopotezno akcijo, ne pa takšno "vsakdanjo" retoriko. Foto: Reuters


"Govor predsednika Evropske centralne banke je bil težko pričakovan, saj je pred enim tednom razplamtel domišljijo vlagateljev. Dejal je namreč, da bo ECB naredila vse, kar je v njeni moči, da ohrani evro. Investitorji, ki že dalj časa opozarjajo na nevarnost razpada evra, si želijo odločnega delovanja ECB-ja, vendar so bile po včerajšnjem zasedanju razočarani," je za MMC na začetku povedal analitik Alte Peter Jenčič.

Nemčija na svojem bregu
"Draghi je sporočil, da je centralna banka pripravljena ukrepati, a da morajo njene poteze slediti določnemu protokolu, pri čemer je prvi korak, da država zaprosi za pomoč in se podpiše memorandum o razumevanju. S tem se določijo pogoji za državo, kar tlakuje pot za ukrepe ECB-ja. Nekaj grenkega priokusa je pustila tudi izjava, da je bilo glasovanje predstavnikov ECB-ja enoglasno, z izjemo enega zadržanega (najverjetneje g. Weidmanna iz nemške centralne banke)."

"To nakazuje na določeno nestrinjanje med Nemčijo in državami, ki se zavzemajo za monetizacijo dolgov, kar pa seveda ni nič novega ali presenetljivega. Draghi je na vprašanje o negativnih obrestnih merah za depozite poslovnih bank pri ECB-ju pravi, da je to neznano področje (unchartered area), kar je vsaj po mojem mnenju nekoliko nenavadno, saj so se takih ukrepov v preteklosti že posluževale druge centralne banke
."

Zdaj morajo glave stakniti voditelji EU-ja
"Če povzamem – Draghi trgom ni ponudil veliko mesa, je bil pa povsem korekten. Moje mnenje je, da ECB ne more postati vsesplošni rešitelj fiskalnih zablod in "na pol pečene" politične ureditve v Evropi. Posledice agresivnega delovanja ECB-ja ob pomanjkanju zavez in odgovornosti bi imele večkratno negativne posledice. Hkrati pa je Draghi že večkrat poudaril namero ECB-ja, da se odločno postavi v bran skupni valuti, če bodo za to primerni pogoji. Sedaj je žogica na strani Mariana (Rajoya), Maria (Montija), Janeza (Janše) in ostalih. "

V četrtek pesimizem, v petek kar na lepem optimizem
Delniški trgi so od prejšnjega četrtka občutno pridobivali, po zasedanju ECB-ja pa je sledila streznitev. Franfkfurtski DAX30 (6.606 točk) je četrtkovo trgovanje končal z več kot dvoodstotno izgubo, medtem ko je Dow Jones (12.878 točk) zdrsnil za 0,7 odstotka, čeprav so vodilni ameriški trgovci poročali o boljši julijski prodaji od pričakovanj. Evro je padel na 1,2134 dolarja, donos španske 10-letne obveznice pa je bil spet nad nevarnimi sedmimi odstotki.

Toda danes je na finančnih trgih spet zasvetila zelena barva. Precej presenetljivo, saj ni bilo nobene sveže objave. Frankfurtski DAX30 se je ob občutnem "pospešku" bančnih delnic zavihtel dva odstotka in pol višje.

Petkovi tečaji delnic na Lj. borzi:

KRKA

+0,72 %

42,15 EUR

NOVA KBM

+0,00 %

1,40

MERCATOR

-0,67 %

119,20

TELEKOM

-0,67 %

60,10

LUKA KOPER

-1,43 %

6,90

ZAV. TRIGLAV

-1,63 %

12,10

GORENJE

-2,15 %

4,50

PETROL

-2,25 %

174,00


Ameriška brezposelnost še naprej 8,2-odstotna?
Danes bo sicer v ospredju svež podatek z ameriškega trga dela. Od maja znaša stopnja brezposelnosti 8,2 odstotka in tako naj bi ostalo tudi prejšnji mesec. Največje svetovno gospodarstvo je po napovedih analitikov ustvarilo neto 100 tisoč delovnih mest. Zimski meseci so v ZDA prinesli pozitivna gibanja na trgu dela, toda spomladi so bile številke spet slabše, zato je vedno več pritiska na ameriški centralni banki, naj pomaga z novimi spodbujevalnimi ukrepi.

LJSE: V petek le Krka navzgor
Po pozitivnem četrtku je indeks SBI TOP (514 točk) teden končal z 0,72-odstotno izgubo. Dobra dva odstotka cenejše so Petrolove (sklenjenih je bilo le pet poslov) in Gorenjeve delnice. V prvi kotaciji so se podražile le Krkine delnice, s katerimi je bilo sklenjenih 51 poslov (cena je nihala med 42,0 in 42,30 evra) v skupni vrednosti 425 tisoč evrov.