Finančni minister pričakuje, da naj bi državni holding zaživel takoj po potrditvi v državnem zboru. Foto: BoBo
Finančni minister pričakuje, da naj bi državni holding zaživel takoj po potrditvi v državnem zboru. Foto: BoBo
Marko Pogačnik
Po pogačnikovem mnenju ima zakonski predlog veliko pomanjkljivosti. Foto: MMC RTV SLO
Čufer med dvema ognjema

"Odločili smo se, da damo prednost kakovosti pred časom," je minister za finance Uroš Čufer pojasnil, zakaj so zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH) sprejeli šele septembra, in ne junija, kot je bilo sprva napovedano.

Novo različico zakona o državnem holdingu so po ministrovih besedah skušali narediti čim bolj strokovno, s čim manj političnimi samoomejitvami, tako da naj bi bil zakon preprostejši in bolj operativen ter učinkovitejši pri upravljanju državnih podjetij.

Čufer je povedal, da so se pri ustvarjanju zakona držali določenih ciljev. Podjetja v državni lasti naj ne bi bila podaljšana roka države in bi morala biti obravnavana kot druga podjetja, da ne bi izkrivljala konkurence na trgu.

Drugi namen zakon o SDH-ju je centralizacija vseh državnih kapitalskih naložb, kar naj bi posledično pomenilo stabilnejše upravljanje in jasnejše pristojnosti in odgovornosti uprav ter nadzornikov. Prav tako naj bi zmanjšali tudi možnosti vplivanja interesnih skupin in politike.

"Tu smo prišli do dileme, kako na eni strani zmanjšati politični vpliv v podjetjih, na drugi strani pa da še vedno zagotovimo demokratični nadzor v teh podjetjih, da ga nekdo, ki je na poziciji, ne more podjetja popolnoma ugrabiti in da ni ves čas pritiskov vplivov iz politične sfere in drugih interesnih skupin," je povedal finančni minister in dodal, da je edina prava rešitev večja transparentnost in večja odgovornost uprav in nadzornikov. Prav tako pa je izrazil prepričanje, da bodo z novim predlogom zmanjšali tudi korupcijska tveganja in naprotja interesov.

Zakonu o holdingu bo sledila strategija
Predlagani zakon o SDH-ju sicer le določa, kako se bodo upravljale družbe v državni lasti. Nato pa bo sledil še strateški del, ki bo določil, katere so strateške, katere pomembne naložbe ter kaj lahko država proda. Strategijo državnega premoženja pa bo moral potrditi tudi državni zbor.

Čufer je povedal, da bo državni holding pravzaprav imel dve funkciji. Nanj se bo tako preneslo premoženje s Kada, DSU-ja, Soda in PDP-ja, medtem ko se druga lastnina države, gre približno za polovico vsega državnega premoženja, ne bo prenesla na SDH, temveč bo ta vseeno pooblaščen za njeno upravljanje.

Zakon o državnem holdingu je sicer sprejela lani julija že prejšnja vlada Janševa vlada, vendar v praksi ni zaživel. Minister Čufer pa je kot glavne prednosti novega zakona o SDH-ju navedel centralizacijo vseh upravljavcev na enem mestu ter zaveze in odgovornosti. Sprememba je tudi pri nadzornikih, saj bo nadzorni svet imel pet članov, in ne prvotno predvidenih devet. Prav tako bo vse člane nadzornega sveta holdinga imenovala vlada.

SLS: Bratuškova najprej nasprotovala, zdaj še bolj rigorozna
"V Slovenski ljudski stranki bi si želeli, da bi ta zakon pomenil, da bo Slovenski državni holding tudi končno zaživel, kajti vladna koalicija že predolgo izkorišča to vmesno obdobje, ko vlogo holdinga opravlja kar Slovenska odškodninska družba. Res zanimiv preobrat je dejstvo, kako je največja vladna stranka na čelu s sedanjo premierko Alenko Bratušek tako ostro nasprotovala holdingu, vlagala celo poslanske podpise za referendum, zdaj pa uvajajo še bolj rigorozne rešitve, kot smo jih sprejemali v prejšnjem mandatu," je navedel vodja poslancev SLS-a Mihael Prevc.

Ob tem je še izrazil pomislek, da ne vidi nobenega smisla v tem, da strategijo upravljanja in dela klasifikacije državnih naložb sprejema DZ, če ima vlada možnost te odločitve pozneje spreminjati.

Po mnenju Pogačnika zakon z nizom pomanjkljivosti
Na predlog se je odzval tudi poslanec SDS-a Marko Pogačnik. Po njegovih besedah si bo vlada z zakonom podredila celoten SDH in državno premoženje, saj predlog ne predvideva, da se s prenosom upravljanja na holding prenese tudi lastništvo. To po njegovem mnenju pod vprašaj postavlja finančno stabilnost holdinga. "Ne bomo mogli govoriti o upravljanju, temveč o vodenju," je dejal.

Po njegovem mnenju je največja pomanjkljivost predloga prenosa Kada na holding, saj je črtana obveznost Kada, da letno nakaže 50 milijonov evrov za pokojninsko blagajno, zato predvideva, da te obveznosti ne bo več. S tem pa bi, kot je dejal Pogačnik, resno ogrozili vzdržnost pokojninske blagajne.

Koaliciji je ob tem očital, da k pripravi predloga zakona ni povabila opozicije, ki ostaja brez nadzornikov v holdingu. Sporno se mu zdi tudi to, da zakon zgolj SDH opredeljuje kot zavezanca za informacije javnega značaja, ne pa tudi družb znotraj holdinga. Nesmiseln se mu zdi tudi prenos deleža v Zavarovalnici Triglav na SDH, pri čemer ne izključuje možnosti, da bo vlada zavarovalnico v najkrajšem mogočem času privatizirala, s čimer bi bi bila lahko oškodovana tudi pokojninska blagajna in holding.

Čufer med dvema ognjema