Minister pa se ne bi omejil le na omenjeni dve družbi, temveč pričakuje, da se bo sodelovanje z Evropsko banko za obnovo in razvoj še razširilo, denimo na zavarovalnico Slovenica in NKBM. Zanj je to pomembna pomoč za internacionalizacijo slovenskega gospodarstva in njegovo izvozno ekspanzijo.
Podprta dokapitalizacija na 30 milijard evrov
Odbor guvernerjev EBRD-ja je namreč podprl dokapitalizacijo na 30 milijard evrov. Dokapitalizacija EBRD po njegovih besedah pomeni, da bo lahko še intenzivneje delovala v regiji, pri tem pa je pomembno, da podpira tisti del slovenskega finančnega sektorja, ki v regiji širi svojo dejavnost. "Tu so naša pričakovanja velika," je poudaril in dodal, da s tem EBRD pomaga tudi gospodarstvu v regiji.
EBRD v svoji najnovejši napovedi Sloveniji za letos napoveduje 1,3-odstotno gospodarsko rast, v prihodnjem letu pa 2,2-odstotno. Regija, ki zajema države od Srednje Evrope do Srednje Azije, bo imela letos v povprečju 3,7-odstotno rast, prihodnje leto pa štiriodstotno, navajajo analitiki EBRD-ja v najnovejšem poročilu o gospodarskih gibanjih.
Najprej napovedan umik, nato so si premislili
V EBRD-ju so pred časom napovedali, da naj bi se z iztekom letošnjega leta umaknili iz Slovenije, zdaj pa so naznanili, da bodo v državi ostali do leta 2013. "Načrt EBRD-ja je ostati v Sloveniji in podpirati različne razvojne projekte prestrukturiranja," je povzel Križanič in pojasnil, da je to povezano s finančno krizo in z možnostjo, da ta banka pospešuje razvoj in poglablja svoje aktivnosti.
Prvi mož NLB-ja je medtem za Dnevnikovo Sobotno prilogo spregovoril o dokapitalizaciji in načrtih NLB-ja. Menil je, da se bo lastnik moral odločiti, kakšen lastniški delež bo želel ohraniti v NLB-ju na dolgi rok. Če je ta delež večinski, se mora zavedati tudi večinske odgovornosti za zagotavljanje kapitala, je pojasnil. NLB ima premalo kapitala, če se primerjamo s srednje velikimi evropskimi bankami, in še posebej ima premalo najbolj kakovostnega kapitala, je potrebo po dokapitalizaciji orisal Jašovič. Za dokapitalizacijo bi moralo zadoščati 250 milijonov evrov dodatnega kapitala, s katerim bi zamenjali del subordiniranih oz. hibridnih inštrumentov in postavili kapitalsko ustreznost na višjo raven, da bi bila banka lahko stabilnejša in bi se lažje upirala morebitnim šokom, je dejal.
EBRD za ohranjanje povečanega obsega poslovanja na srednji rok potrebuje dodaten kapital. Ta bo v letih od 2010 do 2012 omogočal letne naložbe v višini devet milijard evrov, v nadaljnjih treh letih pa po 8,5 milijarde evrov letno. EBRD je lani beležil rekordno višino investicij - osem milijard evrov. Strategijo za Slovenijo bo odbor direktorjev EBRD-ja obravnaval 20. julija
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje