Draško Veselinovič je stolček predsednika uprave NLB-ja uradno zasedal le tri mesece in pol. Foto: MMC RTV SLO
Draško Veselinovič je stolček predsednika uprave NLB-ja uradno zasedal le tri mesece in pol. Foto: MMC RTV SLO
Ultra
Ultra je v večinski lasti nizozemske Ultre Sum, v kateri ima delež tudi Gregor Golobič. Foto: MMC RTV SLO

Interna preiskava v NLB-ju sicer ni nesporno pokazala, kdo iz NLB-ja je podatke posredoval javnosti, je pa nedvomno pokazala, da je podatke o poslovnem odnosu z zagorsko Ultro naročil prav prvi mož uprave Draško Veselinovič, piše Dnevnik.

NLB ovadil neznanega storilca
Preiskavo, v kateri so želeli ugotoviti, kako in od kod so podatki prišli v javnost in ali so resnični, so v NLB-ju začeli junija. Do konkretnih ugotovitev se niso dokopali, zato so vložili kazensko obvadbo zoper neznanega storilca, kar so potrdili tudi na policiji, še piše Dnevnik. NLB sicer še poudarja, da "predsednik uprave pri svojem delu ravna odgovorno in v skladu s svojimi pristojnostmi ter pooblastili".

V NLB-ju so se na pisanje že odzvali, in sicer so zapisali, da špekulacije v zvezi z odtokom informacij, povezane s predsednikom uprave, zanikajo. Kot poudarjajo, namreč še niso ugotovili, kako je dokumentacija prišla v javnost.

Ugibanja, ali bi bil predsednik uprave Draško Veselinovič lahko med tistimi, ki so sprožili afero Ultra, ta je med drugim razkrila posredni lastniški delež Gregorja Golobiča, so se v javnosti sicer pojavila kmalu po začetku afere. Kot je znano, je Golobič svoj delež prijavil komisiji za preprečevanje korupcije, zamolčal pa ga je javnosti.

Golobičeve kritike sprožile afero Ultra?
Gregor Golobič je kritiziral postopek izbire novega prvega moža NLB-ja, saj je ta potekal brez javnega razpisa, na tem položaju pa je ustoličil Draška Veselinoviča. Golobič je bil kritičen tudi do odločitve o reprogramiranju posojil Infond Holdingu, ki je Veselinoviča po le nekaj mesecih dela v upravi odnesla s položaja. 18. maja je namreč ponudil odstop, ki so ga nadzorniki sprejeli.

Koliko posojil in kako so zavarovana
Afera Ultra se je začela po objavi dokumenta o posojilih podjetja Ultra, ki naj bi dokazoval, da posojila v višini 21 milijonov evrov niso bila ustrezno zavarovana. V Ultri so se na poročanje medijev odzvali, zanikali najemanje nezavarovanih posojil in hkrati razkrili, da je prvak Zaresa in visokošolski minister lastnik deleža nizozemske družbe Ultra Sum, ki je lastnica 70 odstotkov zagorske Ultre.

NLB je po pooblastilu Ultre nato sporočlil, da višina posojil znaša 5,9 milijona evrov in da so zavarovana z menicami, poroštvi, zastavo terjatev in hipotekami.