Gospodarstvo
Za dolgoročen razvoj in stabilno rast je treba najti pravo ravnovesje med trgom in državo. Ne ena ne druga skrajnost nista pravi odgovor. Foto: Pixabay
       Pred krizo smo imeli osem milijard evrov dolga, zdaj smo na 32 milijardah, na mestu je vprašanje, koliko nam je danes zaradi tega dolga bolje, kam smo ga usmerili, je bila to znanost? Razvojni projekti? Ne, denar je šel v socialo, v bančne luknje in za plače v javnem sektorju.       
 Sonja Šmuc o državnem dolgu
Jože P. Damijan je dejal, da se je s "staro paradigmo" oz. neoliberalno kapitalistično logiko, ki stavi na čudežni prosti trg, okužil med študijem. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Direktorica GZS-ja Sonja Šmuc je opozorila, da ne smemo vsega denarja porabiti z danes na jutri za plače in drugo potrošnjo ter pozabiti na investicije v znanost in prihodnji razvoj. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
       Gre za paradigmo, ki je dolgo veljala, danes pa je zastarela in neprimerna, ekonomistom je treba malce oprostiti, saj je naša veja v 70. letih zašla v čudno smer, zelo matematično, kjer smo posnemali fiziko, se pravi, da se ljudje obnašajo enako mehansko kot molekule, in če smo vsi racionalni, potem je rezultat vedno optimalen, monetarne in fiskalne politike tako sploh ne potrebujemo, ker se trg optimalno obnaša, v 80. se je uveljavila smer, ki je ekonomsko politiko dopuščala kot popravek nepreglednosti trga, ta dogma je potem dolgo veljala.       
 Jože P. Damijan o stari paradigmi, s katero se je tudi sam "okužil"
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojmir Urlep je dejal, da slovenska družba potrebuje malce višjo raven kulture dialoga, v okviru katere bi se poiskalo optimalne rešitve v okviru mogočega, ne pa, da "vsaka družbena skupina takoj, ko se čuti malce ogrožena, udari z vsemi topovi". Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
denar
Delo je v Sloveniji obdavčeno bolj kot kapital. Foto: Pixabay
Koalicijska pogodba obljublja en odstotek BDP-ja za znanost, na kar računajo raziskovalci, je dejal direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
       Bazične dolgoročne raziskave, ki pripeljejo do inovacij, so naloga države, ker naloga podjetij je ustvarjanje dobička in gledajo kratkoročno, težko bo neko avtomobilsko podjetje upravičilo 10 let vlaganj v tehnologijo vodikovih motorjev, za katera sploh ne vedo, ali bodo uspešna.       
 Gorazd Gotovac o bazičnih raziskavah in državi
Vodja razvoja pri podjetju Elaphe Gorazd Gotovac je opozoril, da je vloga države ključna predvsem pri bazičnih raziskavah, saj podjetja v njih zaradi negotovosti nerada investirajo. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
       Kjer koli je kar koli narobe, bo nekdo zaklical, da bi morala za to poskrbeti država, ampak kaj je država? To smo mi vsi. Sredstva proračuna, kot rada poenostavim, razdelijo modreci pod vaško lipo, kot skupnost se dogovorimo, kam bo šlo koliko denarja.       
 Sonja Šmuc o proračunu pod vaško lipo

Dodaj v

Kje je idealno razmerje med "nevidno roko" trga in "trdo roko" države?

Omizje Podjetniška država
7. november 2018 ob 16:30
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Stara paradigma je predvidevala, da bodo trgi vse uredili sami od sebe, zdaj pa vemo, da ne potrebujemo manj, pač pa malce več države," je na okrogli mizi dejal ekonomist Jože P. Damijan.

Okrogla miza Podjetniška država ob izidu slovenskega prevoda istoimenske knjige italijansko-ameriške ekonomistke Mariane Mazzucato pri založbi UMco (prevajalec Samo Kuščer) se je odprla z mislijo, ki se trenutno v Sloveniji ob pritiskih sindikatov javnega sektorja za večje plače vedno bolj krepi, in sicer o preveliki, preobsežni, prepožrešni in premalo dejavni državi ter javnem sektorju, ki zgolj duši in stiska zasebni sektor z davki. Mazzucatojeva takšno govorjenje zavrača kot stereotipno floskulo, ki jo širijo konservativni mediji in ki služi točno določenim ideološkim ciljem ter favoriziranju zasebnega sektorja.

Neoliberalne ekonomske politike vse stavijo na vsemogočno "nevidno roko" trga, druga skrajnost pa je socialistična politika, kjer vse usmerja "trda roka" države. Zgodovinska izkušnja nam je pokazala, da ne eno ne drugo na dolgi rok ne deluje. Da sta javni in zasebni sektor nekakšna nasprotnika, je mit, umetnost politike pa je venomer znova iskati idealno ravnovesje med javnim in zasebnim, so poudarili na torkovem omizju na Kemijskem inštitutu v Ljubljani.

Dvig plač in produktivnosti
Pozivom za višje plače tako v javnem kot zasebnem sektorju so se v zadnjem času pridružili še pozivi k dvigu produktivnosti slovenskega dela. Kakšna je povezava med produktivnostjo in višino plač? "Lahko podam zelo brutalen odgovor, namreč, produktivnost je določena kot dodana vrednost na zaposlenega, če bi hipotetično dvignili produktivnost za dvakrat, bi se tudi plače lahko dvignile za dvakrat, težava pa je, ker naše gospodarstvo tega ne zmore, ker ustvarjamo izdelke s prenizko dodano vrednostjo oz. po prenizkih cenah," je za MMC ob robu dogajanja pojasnil ekonomist in profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Jože P. Damijan. Plače bodo torej zrasle, ko dvignemo produktivnost slovenskega dela. Nujen je korak naprej k razvoju izdelkov z višjo dodano vrednostjo, ki dosegajo višjo ceno in višje marže, potem pa "tudi dvojne ali pa trojne plače ne bodo težava, to je ta razlika med Slovenijo in Avstrijo".

Produktivnosti v javnem sektorju ne moremo meriti po dobičku ali izdelanih kosih nekega izdelka, zato je določanje te lahko precejšen izziv. "Kot uporabniki javnega sektorja lahko hitro vidimo, ali neko storitev dobimo učinkovito ali pa ne, če več deset ljudi sedi v čakalnici pri zdravniku več ur, je tako izgubljenih kar nekaj delovnih dni," pa je primer organizacijske neučinkovitosti, ki slabša produktivnost družbe kot celote, je za MMC navedla direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc.

Slovenska produktivnost za 20 odstotkov zaostaja za evropskim povprečjem, zakaj? "V Sloveniji imamo že dolgo težavo s produktivnostjo, zato zaostajamo pri plačah, pri kupni moči, delno so kriva podjetja s svojo organiziranostjo in prenizko dodano vrednostjo, bolj bi morala investirati v raziskave in razvoj ter gradnjo lastnih blagovnih znamk, kar ni enostavno in je zelo tvegano," je navedla Šmučeva in dodala, da drug del krivde nosi država in samo slovensko okolje, kjer je dolgotrajno in mukotrpno dobiti kakršno koli dovoljenje. Enostavno ni niti nekoga zaposliti, še manj pa odpustiti, kar otežuje, da bi bila podjetja v "optimalni kondiciji". Marsikatero podjetje nad birokratskimi zapleti obupa in pobegne čez mejo, vse to pa so za Slovenijo "izgubljene priložnosti". "Ne manjka nam veliko, da bi te stvari uredili, a kar ne najdemo volje, da bi kamenčke v mozaiku postavili na pravo mesto," je sklenila.

Slovenski twingo in avstrijski mini morris
"Revoz v Novem mestu sestavlja twinge, v avstrijski Magni Steyr pa mini morrise po trikrat višji ceni, struktura izdelkov v Sloveniji je inferiorna v primerjavi z izdelki v sosednjih bolj razvitih državah, to je ključna težava," je še pristavil Damijan in nadaljeval, da je predvsem potreben "miselni preskok v glavah menedžerjev", ki morajo začeti investirati v nove tehnologije. "Nehati je treba štancati polizdelke in začeti proizvajati končne izdelke z visoko dodano vrednostjo," je bil slikovit.

Slovenska podjetja morajo začeti posnemati tuje visokotehnološke vlagatelje, kot je japonska Yaskawa, ki gradi tovarno robotov v Kočevju. "Ugotovili so, da v Sloveniji imamo specifična znanja, da se pri nas vlaganja izplačajo, čeprav imamo relativno visoke davke, ko bodo to dojeli tudi naši menedžerji, diskusija o prenizki produktivnosti in previsokih plačah, ne bo več relevantna," je sklenil.

Trenutno konjunkturo domače gospodarstvo po besedah direktorice GZS-ja odlično izkorišča, saj v Sloveniji rastemo hitreje kot mednarodno okolje, krepimo svoj položaj na tujih trgih, na domačem področju pa se dviguje potrošnja. "Na ravni države ne vidimo želje ali potrebe, da bi sama naredila več, prav čas dobre gospodarske rasti je čas, ko najlažje izvajaš resne strukturne spremembe, je pa težje najti psihološko moč za to," je sklenila Šmučeva, da je trenutni čas naravnost idealen za dolgoročne reforme in prestrukturiranje gospodarstva.

Zastarela paradigma vsemogočnega trga
"Gre za paradigmo, ki je dolgo veljala, danes pa je zastarela in neprimerna, ekonomistom je treba malce oprostiti, saj je naša veja v 70. letih zašla v čudno smer, zelo matematično, kjer smo posnemali fiziko, se pravi, da se ljudje obnašajo enako mehansko kot molekule, in če smo vsi racionalni, potem je rezultat vedno optimalen, monetarne in fiskalne politike tako sploh ne potrebujemo, ker se trg optimalno obnaša, v 80. se je uveljavila smer, ki je ekonomsko politiko dopuščala kot popravek nepreglednosti trga, ta dogma je potem dolgo veljala," je za okroglo mizo dejal Damijan in dodal, da se je med študijem tudi sam "okužil".

Reforme, ki so jih v Janševi vladi skupaj zastavili na modelu razbremenitve gospodarstva z znižanjem davkov, so predvidevale, da bo potem gospodarstvo samo od sebe vložilo presežke v razvoj. "Ko smo res razbremenili gospodarstvo, se ni zgodilo nič od pričakovanega, podjetja so začela presežke iracionalno vlagati v različne prevzeme in špekulacije. Model, ki smo ga uporabili, ni deloval, prav to Mazzucatojeva odlično ubesedi v knjigi," je poudaril Damijan. Stara paradigma je predvidevala, da bodo trgi sami vse uredili, zdaj pa se je ugotovilo, da to ne drži in da ne potrebujemo "manj, pač pa malce več države", je opozoril Damijan. Za večino razvoja od druge svetovne vojne naprej je zaslužna država, ki mora zastaviti ključne usmeritve razvoja gospodarstva in se tudi sama obnašati podjetno, je dodal.

Ena skrajnost je, da vse prepustimo "nevidni" roki trga, druga pa, da vse regulira država, s čimer imamo zgodovinsko izkušnjo, zato vemo, da tudi "centralno planiranje" ne deluje. Umetnost je iskati in najti pravo ravnovesje, je pojasnila Šmučeva z GZS-ja ter dodala, da smo v Sloveniji bolj navajeni na to, da država poskrbi za več stvari. "Kjer koli je kar koli narobe, bo nekdo zaklical, da bi morala za to poskrbeti država, ampak kaj je država? To smo mi vsi. Sredstva proračuna, kot rada poenostavim, razdelijo modreci pod vaško lipo, kot skupnost se dogovorimo, kam bo šlo koliko denarja," je karikirala.

Predvolilne obljube in "kruta realnost"
Javnost je močno razburil predlagan dvig davka na kapitalske dobičke v koalicijski pogodbi. "Eno so predvolilne obljube, ki jih politične stranke v želji po čim boljšem izidu na volitvah dajejo volivcem, drugo pa je potem kruta realnost dan po imenovanju vlade, ki se sooči s konkretnimi izzivi," je na povolilno streznitev opozoril državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojmir Urlep. Slovenska družba potrebuje malce višjo raven kulture dialoga, v okviru katere bi se poiskalo optimalne rešitve v okviru mogočega, ne pa, da "vsaka družbena skupina takoj, ko se čuti malce ogrožena, udari z vsemi topovi".

Delo je obdavčeno bolj kot kapital
"Delo zaposlenih Slovencev je obdavčeno bolj kot v primerljivih državah, po drugi strani pa je kapital obdavčen manj kot v primerljivih državah, kako najti pametno razmerje in kako poseči v davčni sistem, je občutljivo vprašanje," je še dodal Urlep.

Vodja razvoja pri podjetju Elaphe Gorazd Gotovac se je dotaknil dejstva, da v njihovem primeru ni bila glavna težava višina obdavčitve kapitala, bolj jim je težave povzročala obdavčitev dela. "Kot zagonsko podjetje, ki deluje na področju zelenih tehnologij že 11 let, lahko rečem, da je med našim delom vedno večjo vlogo igrala obdavčitev dela, kako plačati visokokakovostne kadre, kako za kader sploh konkurirati na evropskem trgu, kadar tega znanja pri nas manjka, nikoli pa nismo imeli na mizi vprašanja, ali bomo ostali v Sloveniji na podlagi tega, kakšna je obdavčitev kapitala," je pojasnil Gotovac in dodal, da bi se lahko "mirno preselili na Ciper, a tam ne bi našli kadrov in znanja, ki ga potrebujemo".

Država ključna pri vlaganju v znanost
Zaradi krize leta 2008 in varčevanja so bile raziskave in znanost v Sloveniji "močno porezane, zdaj pa koalicijska pogodba obljublja en odstotek BDP-ja, na kar tudi računamo", pa je kot glavno točko, pri kateri mora svojo vlogo odigrati država, navedel direktor Kemijskega inštituta in profesor na Biotehniški fakulteti Gregor Anderluh. Pri dolgoročnem vlaganju v znanost in infrastrukturo mora "podjetniška država imeti vizijo in gledati tudi desetletja naprej", je opozoril, da šele dolgoročno stabilen znanstveni sistem lahko ponudi raziskovalne "preboje".

Damijan je opozoril, da bi uresničitev dviga sredstev za znanost in raziskave na en odstotek BDP-ja, kot je to normalno za najrazvitejše evropske države, pomenila 500 milijonov evrov letno. Znotraj proračuna bo vlada težko našla toliko denarja, je sklenil.

Gotovac je poudaril vlogo države predvsem pri bazičnih raziskavah, ki so negotove in ne zagotavljajo dobička. "Bazične dolgoročne raziskave, ki pripeljejo do inovacij, so naloga države, ker naloga podjetij je ustvarjanje dobička in gledajo kratkoročno, težko bo neko avtomobilsko podjetje upravičilo 10 let vlaganj v tehnologijo vodikovih motorjev, za katera sploh ne vedo, ali bodo uspešna," je navedel primer.

Šmučeva pa je navedla podatek, da trenutno tri četrtine denarja za znanost in razvoj prispeva gospodarstvo, zato bi se moral prispevek države gotovo okrepiti. Pred zadnjo krizo je bilo to razmerje ena proti tri. "Pred krizo smo imeli osem milijard evrov dolga, zdaj smo na 32 milijardah, na mestu je vprašanje, koliko nam je danes zaradi tega dolga bolje, kam smo ga usmerili, je bila to znanost? Razvojni projekti? Ne, denar je šel v socialo, v bančne luknje in za plače v javnem sektorju," je opozorila, da ne moremo in ne smemo vsega denarja porabiti z danes na jutri za plače ter pozabiti na investicije v znanost in prihodnji razvoj.

Gorazd Kosmač
Prijavi napako
Komentarji
Fritz.si
# 07.11.2018 ob 17:06
Nevidna roka trga ne obstaja, ker je na trgu zatečeno stanje z množico monopolov, oligopolov in velikih igralcev, ki trg izkrivljajo. Nevidna roka trga je navaden mit neoliberalcev, zato njihovi pogledi na ekonomijo ne temeljijo na znanosti temveč na veri.
kralj matjaž
# 07.11.2018 ob 17:06
Dejstvo je, da vsako vmešavanje države v trg, povzroča revščino.
DvignSredinec
# 07.11.2018 ob 17:37
Kdor je prebral originalno Smithovo delo Wealth of nations (Bogastvo narodov) ve, da je invisible hand (nevidna roka trga) verjetno najbolj zlorabljen povsem iz konteksta vzet pojem v ekonomski zgodovini. O njem poslušam na vsakem drugem teoretskem forumu, ko pa začnem debatirati o vsebini Smithovega dela, me sogovorniki z zelo, zelo redkimi izjemami gledajo ko tele v nova vrata in to kolegi ekonomisti, prenekateri z magisterijem in doktoratom. Enako je, ko se začnem poglobljen pogovor o Marxovih tezah, na prste ene roke lahko naštejem ekonomiste, ki poglobljeno razumejo Marxove teorije. 90 % ekonomistov je opranoglavih neoklasikov, ki brez pomisleka pridiga mainstream ideologijo. In ja ekonomija ni znanost, ampak navadna ideologija, ki danes meji na religijo. Kot finančni matematik pljuvam v lastno skledo, ampak kar je res je res. Vsi makroekonomski neoklasični ekonomski modeli stojijo ali padejo na predpostavki Homo economicusa. Racionalni človek s popolnim dostopom do popolnih informacij je v ekonomski teoriji tako rekoč aksiom, v katerega se ne dvomi, pa vsi dobro vemo, da racionalnega obnašanja množice v zgodovini še nismo zabeležili. Nekaj računamo, da računamo, na koncu pa smo približno tako natančni pri pravilnem napovedovanju ekonomskih trendov kot šlogarice. Pa šlogaricam morda delam krivico. Nam je gotovo ne.
watwat
# 07.11.2018 ob 17:16
Ko smo res razbremenili gospodarstvo, se ni zgodilo nič od pričakovanega, podjetja so začela presežke iracionalno vlagati v raznorazne prevzeme in špekulacije.

Tukaj lahko članek zaključimo. Vsem Pipistrelom in Akrapovičem pa lahko rečemo srečno in nasvidenje, če se mislijo še naprej norčevati iz države in državljanov ter nabijati populistične floskule kako težko jim gre.
Januss
# 07.11.2018 ob 17:30
Monopol države je precej bolj uničujoč kot pa monopol, ki ga ustvari prosti trg.

Damijan, ki vse življenje prejema plačo iz državnega proračuna, se sklicuje na naše razmere, ki so izkrivljene. Če se prehaja iz socialistične ureditve v normalno prosto tržno je potrebno daljše obdobje ne pa sklepati na podlagi nekega zelo kratkega obdobja. To zadnje velja za tole:
"Ko smo res razbremenili gospodarstvo, se ni zgodilo nič od pričakovanega, podjetja so začela presežke iracionalno vlagati v raznorazne prevzeme in špekulacije. "

V tem primeru "raznorazne prevzeme in špekulacije" jasno kažejo na neformiran trg, ne pa nek prosti trg, ki obstaja že 20 let ali več. Čez noč se ne da preiti iz soicializma, pri tem ni ovira samo mentaliteta.
umilave1
# 07.11.2018 ob 17:34
Celotnemu članku lahko dodam: Amen! Tako Šmuceva kot tudi Damjan sta realno orisala stanje SLO gospodarstva.

Prvo se moram vprašati: zakaj imajo trgovke v avstrijskem Hoferju bruto plače x2 slovenskih. Ali na zaposleno tam onkraj Karavank res naredijo 2x več prometa ali kako? V obeh primerih gre za delovno mesto z nizko dodano vrednostjo, z enako strukturo opravil, brez hudih znanj, inovativnosti,...recimo frizer je precej dražji, točeno pivo v lokalnem avstrijskem bifeju tudi cena x 2 slovenskega, ampak to so storitve, kjer se direktno plača delo. V supermarketih pa tega ne zaznavam.

Mislim, da je temeljni problem tudi v naši mentaliteti. Naprimer, lahko bi sprejeli ukrep, da če 80% dobička podjetja vložiš v razvoj, posodobitev, robotiko, bi plačal davek na dohodek pravnih oseb naprimer le 3%, ali pa dal kar 100% olajšavo.
Ampak dajmo primer z realnosti: Cimos, dobijo par let nazaj sredstva za pomoč pri posodobitvi proizvodnje, ohranitev likvidnosti in ohranitev delovnih mest. Super. Kaj se je zgodilo? Prepleskali so stare stroje, jih malo spucali, prejeti denar so lastniki itak pobasali v svoje žepe, vemo pa, kako se je zgodba končala. Pa smo pri mentaliteti precej slovenskih delodajalcev, kjer samo gledajo kako bodo nižali stroške, seveda le pri zaposlenih in kaj pobasali v žep, takoj avto za 80.000€, počitnice 5x letno po 7 dni, delavcem pa komaj komaj zagotovi delovne hlače. Da bi pa karkoli vložili v dvig produktivnosti, to bohnedaj, raje še 2 delavca zaposlimo za minimalca. Potem pa pride dvig minimalca za 4%, in taista elita takoj napolno jamra, da bo treba delavca plačati malce več, udriha čez državo, davke, delavce ima za lenuhe, itd.

Zgovarjanje na Twingota in Mini Morissa, kao 3x dražji iz Avstrije: Tudi države po zahodni Evropi proizvajajo hrano, razne vsakodnevne dobrine in potem vidiš da so izdelki celo cenejši od naših, s tem da smo mi vsaj 1/3 cenejši po delovni sili. Tudi v Fraciji štancajo Clio IV z roboti, pa je plača tam 1800€, pri nas pa 900€ neto z nočno izmeno. Tko da ne vem.
hralj
# 07.11.2018 ob 17:12
idealno bi bilo, da začne leva nomenklatura zniževati davke, saj delodajalec v razmerju s trgom ne zmore vzdrževati svojega posla, kaj šele delati kakšne dobičke
Radoveden
# 07.11.2018 ob 17:31
Nevidna roka prostega trga deluje, če vsi razumejo prosti trg in so vsi produktivno naravnani, če se znajo zmigat in ne čakat na državo in/ali druge. V praksi pa to ni možno, ker se ljudje gibljejo vse od lenuhov prve klase do zmagovalcev, nevidna roka pa boža samo produktivne, ostale, od socializma razvajene ali socializma hrepeneče, tiste pa ta roka zaobide.

In bolj se slednjim to dogaja, manj kapirajo kaj bi morali delati drugače, zato prosijo mamico državo, da naj jim pomaga, da se lahko dalje bubijo v coni udobja. In do neke mere jim država štango pri coni udobja tudi drži. Samo zato da ni potrebno urediti bistva, kar je spodbujanje kreativnosti in prodaje lastnega znanja in ne zanašanja na "neke druge" in kazanja s prstom na "neke druge".

Zato je lažje infantilnemu delu ljudstva dati obliž na rano, kot rano zdraviti, da potem da ta del ljudstva relativni mir. Da bi pa ljudstvo dojelo, da to ni rešitev, pa ni možno, ker je zaradi te nezmožnosti tudi staknilo rano.

Nekako tako, kot bi človeka z rakom država zdravila s tabletami proti bolečinam, namesto da bi tega bolnika spodbudila k drugačnemu načinu razmiljanja in k spremembi načina življenja, da bi lahko ta potem to prejšnje stanje premagal in funkcioniral brez pomoči države in tablet v prihodnosti.
kralj matjaž
# 07.11.2018 ob 17:16
Fritz.si
Država na vsakem koraku poega v naša življenjain seveda preprečuje, da bi nevidna roka delovala. Seveda je ljudem, ki niso sposobni razmišljat, težko razumet dogajanje okoli njih.
Radoveden
# 07.11.2018 ob 17:06
Z zgornjim se kar strinjam. Jaz štancam končne izdelke in marža je neverjetna, tudi do 1000%. Če bi končal pri polizdelkih bi lahko fural tudi samo tam 25% maržo.

Se pozna pripeljat izdelek od čistih surovin (ali celo od pridobivanja surovin) do končnega produkta napram samo surovine prodajat.
Muza
# 07.11.2018 ob 17:05
Top članek.
sm0ve
# 07.11.2018 ob 18:28
Tržnega sistema niti nismo uveljavili, pa že neki kvaziekonomisti trobljajo, da ga moramo ukiniti.
Januss
# 07.11.2018 ob 17:34
"Reforme, ki so jih v Janševi vladi skupaj zastavili na modelu razbremenitve gospodarstva z znižanjem davkov, so predvidevale, da bo potem gospodarstvo samo od sebe vložilo presežke v razvoj. "Ko smo res razbremenili gospodarstvo, se ni zgodilo nič od pričakovanega, podjetja so začela presežke iracionalno vlagati v raznorazne prevzeme in špekulacije."
==============
No, no Damijan, ti si pri tem sodeloval samo cca 3 mesece, in v tem kratkem obdobju si postal znan, da si v svojo pisarno navlekel namizni fuzbal.
firtoh
# 07.11.2018 ob 19:35
Smo imeli industrijo,ki bi jo morali prestrukturirati,modernizirati in dati na čelo strokovnjake,ne pa tate po politični liniji.
Kar niso pokradli,spravili v stečaj,so prodali tujcem...samo ne zahodnjakom ampak Balkan en in vzhodnjakom.
Tretjina gospodarstva je odvisna od nemške avto-industrije.
Prehrambeno Industrijo smo prodali tujcem.
Vsi samo nekaj prodajali in smuglali,ker se tu da največ zaslužiti z malo vložka.
Tista pregovorna pridnost in pamet je samo fama.Dokler ne bo menjave generacij in sprememb v vzgoji,etiki in vrednotah...ne bo boljše.
watwat
# 07.11.2018 ob 19:00
od socializma razvajene ali socializma hrepeneče, tiste pa ta roka zaobide.

Kaj pa tisti, ki jim delo in kapital ni najvišja vrednota? Tisti, ki uživajo v družinskem življenju in jim poklic ne predstavlja hobija ampak zgolj sredstvo s katerim lahko svoje hobije zadovoljujejo? Ti bi vsem, ki se za zaslužkom ne ženejo 20 ur
na dan in imajo druge vrednote kot kapital kar rekel lenuhi. Hvala lepa za takšno življenje.

Potisni si svoj neokapizalizem in njegovo mantro "bodite srečni, da imate neplačano pripravništvo" nekam. Ti nekomu lenuh, on tebi neokapitalistično budalo.
Matto123
# 07.11.2018 ob 18:38
Direktorica GZS-ja Sonja Šmuc je opozorila, da ne smemo vsega denarja porabiti iz danes na jutri za plače in drugo potrošnjo ter pozabiti na investicije v znanost in prihodnji razvoj.

Se povsem strinjam, ampak gospa, ko je bila kriza, in je pred službo čakalo 100 drugih mi je direktor rekel ali bom delal za toliko in toliko ali pa zunaj čaka 100 drugih ki bo delalo namesto mene, ZDAJ ko pa je relativno enostavno odit drugam, pa imamo takšne izgovore in tem istim direktorjem več ponudba in povpraševanje nista všeč in pričakujejo da bomo delali za manj kot bi lahko samo zato ker drugače so oni ubogi, ko smo pa bili mi ubogi pa je bila to ponudba in povpraševanje kajne? Zakaj tega nihče ne vpraša?
Zdejkapopi
# 07.11.2018 ob 21:43
Nevidna roka, ki krade ljudem in polni zepe bogatasev in korporacij
resnica/boli
# 07.11.2018 ob 19:21
No, predragi sokomentatorji, vidim da vas je kar nekaj, ki se z Damjanom strinjate. Pa vas pozivam, da ne boste izpadli populisti, ko vam bodo nabili davke na nepremičnine in ostale dajatve!
Veste, državi in Damjanu podobnim ni pomembno od kod, pomembno je samo koliko. In glede na poteze zadnjih dni, ko se talajo bombončki po dolgem in po čez, se lahko pripravite, da boste za vsak prejet 1 eur, plačali dodatnih 2 eur davka.
Res bo zanimivo videt, ali boste se tudi potem strinjali s tem, da imamo premalo države.
Alchemist
# 07.11.2018 ob 19:28
Zame je bilo idealno tam nekje med leti 1965 in 1974. Socializem, ki je v določenih segmentih dopustil delovanje trga. To je na splošno tudi obdobje največjega gospodarskega razcveta naše države kadarkoli.
RJSlo
# 07.11.2018 ob 18:01
Slovenski twingo in avstrijski mini morris
-------------------------------------------------
No ja. Omejil se bom samo na tole izjavo. Damijan je "pozabil" dodati, da slovenska država Revozu nekaj let redno letno namenja večdesetmilijonske subvencije. Kar tudi ostali levičarji & Co zamolčijo. Gorenje, ki s finančnimi vložki podpira razvoj ruskega nogometa, etc.

Levičarjem se je ftrgalo, desničarji pa so brez idej.
Krimsky
# 07.11.2018 ob 17:44
»Ker najbolje vlada tisti, ki vlada najmanj« …
~
… bi mogoče lahko poskusili takole:
• tistim, ki delajo, dajmo – proste roke, da lahko delajo
• država pa je dolžna skrbeti za enake štartne pozicije, enaka pravila za vse, transparentno in predvidljivo zakonodajo, ter pregon špekulantov, utajevalcev in neplačnikov

Trgi res znajo poskrbeti za boljše in cenejše izdelke, v tem so neprekosljivi glede na centralno planiranje, … tajkunov pa ne znajo preganjati, žal pa jih ne zna (noče, ne more, ne upa …) niti država … čeprav je ravno to njena primarna naloga, ne pa sprejemanje histeričnih zakonov tipa 'Mercator' ali 'Kramar'.

Povedano preprosto, vsak naj se potrudi, da bo svoje delo opravljal dobro, ne pa se vtikal v druge …
Geres*
# 07.11.2018 ob 21:49
Damjan me spominja na zagrizene "rdece", ki se pred smrtjo "spokorijo" in sedijo v cerkvi v prvih vrstah. Iz ene skrajnosti v drugo. Ekstremi navadno za druzbo niso dobri.

Ni pa cudno, ce so ljudje nezadovoljni z drzavo, ki jim pobere pol place za obvezne prispevke in davke, potem pa cakajo eno leto na pregled pri specialistu.

Drzava je pri nam katastrofalen gospodar, kar je vidno v drzavnih firmah in ustanovah, kjer se na veliko krade, odgovrnosti nobene, uporabniki pa sooceni z zanic storitvami. Dovolj je, da clovek pomisli na Slovenske zeleznice in nase zdravstvo, pa vidi, kako dobre storitve dobimo.
davids41
# 07.11.2018 ob 20:06
Dragi Jože P. Damijan, vse kar sem razumel je bla bla bla bla, bla bla. Politiki in ekonomisti pa še tejli z FDV-ja v Sloveniji naredite daleč največ škode. Že 25 let ene in iste klobase, važno da so vaši žepi polni.
el CARTEL
# 07.11.2018 ob 19:56
Pred krizo smo imeli osem milijard evrov dolga, zdaj smo na 32 milijardah, na mestu je vprašanje, koliko nam je danes zaradi tega dolga bolje, kam smo ga usmerili, je bila to znanost? Razvojni projekti? Ne, denar je šel v socialo, v bančne luknje in za plače v javnem sektorju.

kaka verbalna diaerja,
to je skoraj neverejtno še za predstavnike GZS-ja

šel je predvsem za bančne luknje - in kdo je kriv za bančne luknje? pohlepna podjetja, predvsem gradbena, ki so jahala na valu visokih cen nepremičnin, se zadolževala, nato pa kreditov niso mogla vrnit.
el CARTEL
# 07.11.2018 ob 19:54
kralj matjaž
# 07.11.2018 ob 17:06
Prijavi neprimerno vsebino
Dejstvo je, da vsako vmešavanje države v trg, povzroča revščino.


res ja, pogrešamo čase crony kapitalistov in "robber barons" iz 19. stoletja,
ko so z monopoli vladali, dokler jih držav ani razbila

medtem so delavci živeli v blagostanju seveda, povprečna življenska doba delavcev v manchestru v začetku industrijske revolucije je bila reci in piši 25 let,
torej manj kot celo skoraj tisočletje prej (nazadnje je bila 25 let v času normanskih osvajanj britanije okoli leta 1054)

da ne govorimo o tem da je veliki zlom 1933 povzročila deregulacija trga, kot to 2008. (glej banking act t.i. Glass–Steagall Act, ki je sledil kot regulacija po krizi in 1933 in je ločil investicijske banke od "normlanih")

odpravi pa ga Bill Clinton "zaveznik malih ljudi" leta 1999

skratka
deregulacija - čemu sledi kriza - večja regulacija - rast - lobiranje z aderegulacijo - deregulacija - ponovno kriza - regulacija

in tako v krog
ForwardThinking
# 07.11.2018 ob 18:42
Levo elito vprašajte koliko imajo pospravljenega denarja v davčnih oazah... tudi bivši premier je med njimi. 70 miljard Evrov! Ne vem, če se zavedate koliko je to.
Le kje so jih dobili? Komu so ji vzeli? Pošteno prislužen denar?
Pa ja da :)
komsomolec
# 07.11.2018 ob 17:56
roka trga je čisti kriminal.
zeus-zengg
# 07.11.2018 ob 19:46
Kje je idealno razmerje med "nevidno roko" trga in "trdo roko" države?
------
idealno razmerje je čisto enostavno . Država mora biti glavni arbiter , ki nadzoruje tako davke kot vse ostale funkcije - kapitalisti pa morajo delovati v smeri kot jim jih predpiše država , ki je podaljšana roka državljanov . Še komu kaj ni jasno ?
dejneseri
# 07.11.2018 ob 19:13
ta tako opevana nevidna roka trga pripelje do tega, da cisto vse postane trzno blago: solstvo, zdravstvo, gasilci, posameznik, njen in njegov cas, misel in bitje.
Capitalism
# 07.11.2018 ob 18:11
Moj izbrisan komentar v nicemer ni krsil vasih pravil.

Slovenski absurdistan.... ko zapravljiva javna ustanova zagovarja zapravljivost javnih ustanov.

Financirate se z neprostovoljnimi davki kot ostali slovenski javni sektor. Nadzor javnosti nad vasim pocetjem je blago receno minimalen in ste le podaljsana roka oblasti. Kritika propagande, ki podpira se vecjo razsipnost ze tako razsipne drzave, je ne samo na mestu, ampak bi morala biti zakonsko zascitena! Prevec je namrec javno-sektoraskih kruhoborcev, drobtinarjev, konformistov, podloznikov... ki ne delajo nic drugega kot skodo druzbi.
HOR
# 07.11.2018 ob 22:28
Nevidna roka trga je teoretična postavka, ki v svoji čisti obliki v realnosti ne obstaja oziroma obstaja le v različnih fragmentih z različnimi učinki...
velenjcan
# 07.11.2018 ob 18:48
kralj matjaž
# 07.11.2018 ob 17:06
Prijavi neprimerno vsebino
Dejstvo je, da vsako vmešavanje države v trg, povzroča revščino.


In obratno, sine
pedalski
# 07.11.2018 ob 18:39
prosti trg je še večja utopija kot komunizem
Hijena
# 07.11.2018 ob 18:00
"Kje je idealno razmerje med "nevidno" roko trga in "trdo" roko države?"
V komunizmu!
stratocaster
# 07.11.2018 ob 17:57
Za prijaznimi obrazi teh družbeno zaskrbljenih mamic se skriva dosti grda politična igra moči.

Gre za to, da "država" (pa si predstavljajte pod tem pojmom kar želite) dobro ve, da so tisti, ki so eksistenčno odvisni od nje najbolj PREDVIDLJIVI volilici. Nek frajer, ki fura lastno sceno ... kdo ve kaj si bo tak spomnil, a? Kar malo scary! :D
Radoveden
# 07.11.2018 ob 17:49
umilave, malo na počez pa malo na pamet, pa reltivno juhico premešamo in to je to. tudi olajšave na RD obstajajo, a veš? to je tisto, ko potem sindikati in levica vsem ostalim nalivajo populizma v betice češ saj od podjetnikov noben ne plača 19% ampak bolj tam 3%. no, to so olajšave za vlaganja v RD. zmislite se že kdaj bi radi. raziskave in razvoj ali visoke davke in nič raziskav in razvoja. cel kup je takih podjetnikov ki ves čas vlagajo nazaj, ki ne hodijo po 20 let na konkreten dopust, KAJ ŠELE 5x po 7 dni na leto! par jih poznaš, za par si slišal in zdaj so vsi taki in to razumeš, da bi pa razumel da so tudi taki ki cel lajf delajo in šele pri 60. izprežejo in pogledajo tudi nase... nak ti so pa verjetno butasti in spet niso ok? lej, treba je najprej podjetnik bit, potem pa lahko palamudriš o tem kaj bi podjetniki morali in koliko in kdaj naj bi si kaj privoščili in kupili. ko si enkrat v tem sedežu se vse spremeni. vse. takrat bi iz tebe vela druga pesem.
Simba
# 08.11.2018 ob 11:10
gorila: "...no, ne vem, ZDA dobivajo kredite od Kitajske!"

ja, ker kitajska je ful socialistična pa take fore...
deželan
# 08.11.2018 ob 09:48
GORILA
...če bi socializem reševal ves svet vsakih 30 let, tako kot rešuje kapitalizem vsakih 10...
-------------

Socializem lahko obstajal vse dokler dobiva kredite kapitalistov, ko presahnejo je konec. To so doumeli tudi komunisti Kitajci in uvedli tržno gospodarstvo.

Se pa strinjam, da noben sistem ni idealen ... bolj je vprašanje kateri je manj škodljiv.
nikoli
# 08.11.2018 ob 07:01
To je tisti strokovnjak ki je vzel kredit vezan na CHF.
KLIPAN
# 07.11.2018 ob 22:19
@kralj matjaž
"Dejstvo je, da vsako vmešavanje države v trg, povzroča revščino."

TOČNO!!!!!
Amerika se vmeša, nabija sankcije, carine, na koncu še vojno in tako imamo revščino skoraj po celem BV, razen v tistih državah, v katere se Amerika ni vmešala.
Končno se strinjava vsaj 1x:))
Skippy
# 07.11.2018 ob 22:15
Vsem Pipistrelom in Akrapovičem pa lahko rečemo srečno in nasvidenje, če se mislijo še naprej norčevati iz države in državljanov ter nabijati populistične floskule kako težko jim gre.

Ti si navkljub Pipistrelu in Akrapoviču še vedno sposojaš na kupe tujega denarja. Če še oni odidejo, boš pa kaj? Že sedaj kot državljan živiš življenje, ki si ga v resnici ne moreš privoščiti.
marvin34
# 07.11.2018 ob 20:03
@DvignSredinec

Bravo, bi upvotal 100x, ce bi lahko. Vesel sem, da so profesorji na faksih, ki predavajo o teoriji iger in podobnem zaceli izvajati eksperimente med studenti, ki jasno pokazejo, da optimalni scenariji v resnici pogrnejo na celi crti - no, vsaj na matematicnem faksu to pocnejo.
Radoveden
# 07.11.2018 ob 17:37
"Delo je v Sloveniji obdavčeno bolj kot kapital."

Normalno. Če bi bilo obratno se za dolgoročne cilje in dobičke ne bi imelo smisla pobijati. Tako bi vsi raje samo delali in živei iz danes na jutri, ker ne bi bilo nikogar ki bi se gnal za glavno nagrado po 20 letih furanja podjetja. Najprej moraš ustvariti pogoje da se najbolj zagnani, ambiciozni in trmasti lahko odločijo da se bodo pobijali s podjetjem, da imajo nekaj od tega. Če jih tepeš z davki, bodo pač odšli drugam. Brez njim pa ostanejo samo delavci brez podjetja. Torej nezaposleni. Vse se začne pri podjetnih in tem je treba dati korenček. Vsi ostali se potem lahko iz talih zgodb napajajo. Obratno ne gre.
xx69
# 08.11.2018 ob 13:18
Direktorica GZS-ja Sonja Šmuc je opozorila, da ne smemo vsega denarja porabiti iz danes na jutri za plače...(Razen za mojo seveda, he-he) je pozabila dodati
GORILA
# 08.11.2018 ob 09:55
Socializem lahko obstajal vse dokler dobiva kredite kapitalistov, ko presahnejo je konec.

...no, ne vem, ZDA dobivajo kredite od Kitajske!
Radoveden
# 08.11.2018 ob 09:19
"Če si sam, s lastnimi prihranki, s znanjem ki si ga dobil ne nepotistično itd pol vsaka čast. Se mi pa dozdeva da si atijev sinček ki serje tu na forumu s polno ritjo..."

Ker to da je nekdo podedoval je bolj možno kot da je ustvaril sam? Na tvojo žalost moj ati ni imel nič več kot tvoj ati. Tudi v šoli me tega niso naučili. Sem se naučil sam. Prebral, poizkusil, prebral, poizkusil. Ko sem odraščal smo bili družina nižjega srednjega razreda. Blokarji. Noben podjetnik. Ja, začel sem sam, brez spodbude staršev, ker tadva sta verjela v to da narediš šolo in se potem nekje zaposliš. Da pa sam ustvariš delovno mesto jima je bilo bolj nemogoče. Jaz pa sem verjel da če lahko drugi, lahko tudi jaz. Sta me pa vsaj pustila in me ne zavirala. Od doma sem šel precej zgodaj za slovenske razmere in od takrat dalje nisem rabil 1 centa njune pomoči in ne pomoči kogarkoli drugega.

To o vsaki časti pa... vsa razlika med mano in nekom drugim povprečnim je samo v tem da jaz verjamem da se da in pri tem vztrajam. To je vse. In ko je treba v akcijo, grem. In vztrajam, ker verjamem. Vedno se ne izide, velikokrat pa. To je vsa razlika.
IndyBob
# 07.11.2018 ob 20:09
JPD je uspel ugotoviti, da imamo prenizke plače zaradi prenizke produktivnosti, ne razume pa kako se produktivnost poveča. Namreč, za povečanje produktivnosti je potrebna akumulacija kapitala. Čisto enostavno. Recimo: za nakup novega stroja ali robota podjetnik potrebuje denar, ki ga dobi iz dobička podjetja. Tako bo z enakim številom recimo povečal proizvodnjo za 50 %, tako bo lahko tudi plače delavcem povečal.
Če bol del povečanega dobička zapravil za novo jahto, pa vprašajte delavce v Elanu, kaj si mislijo o novih jahtah bogatašev.
dejneseri
# 07.11.2018 ob 19:38
Res ne razumem kako eni zlahka prepoznajo ideologijo v socialisticnih idejah, in s kaksno radostno lahko je ne zmorejo videt v nevidni roki trga.

To sta dve skrajnosti in vsaka po svoje vodi v anarhijo in unicenje.

In se to, primi se za glavo, srce in zep, ko zacne nekdo nakladat o naravnem stanju, o naravnosti kakrsnega in katerega koli sistema.
velenjcan
# 07.11.2018 ob 19:02
DvignSredinec
# 07.11.2018 ob 17:37

Zelo res.

In še to, nevidna roka nikoli ne bo dosegla da se bogastvo nebi bolj in bolj kopičilo.
OSnovne okvire je vedno določala država, ki praviloma preko davkov skrbi tudi za nujno prerazdelitev, ki je trg pač ne zmore in ne zna.
vragec
# 07.11.2018 ob 18:29
zakaj je vedno govora samo o dvigu minimalne plače ?? kaj pa ostale ?? vse bližje smo temu, da povprečne plače več ne bo in bo še samo minimalna in menedžerska
Kazalo