Naraščanje cen nafte na svetovnih trgih pri nas že občutimo, višja inflacija pa bo najverjetneje taka tudi ostala, saj imamo delež porabe tekočih goriv višji kot v razvitih državah, pojasnjuje direktor Ekonomskega inštituta Pravne fakultete. Zaradi tega se po njegovih besedah tudi statistično rast cen nafte bolj prenaša v naše cene kot v cene razvitih gospodarstev.

Visoke cene ustvaril pojav novih kupcev
Glavni razlog za zvišanje cen nafte pa je predvsem v pričakovanju nadaljnjega naraščanja cen in pojava novih velikih kupcev na trgu surovin in nafte, ki so ustvarili novo povpraševanje. Tovrstna rast cen pa v nasprotju s prejšnjo, ki je temeljila predvsem na večji porabi, predstavlja neke vrste balon, je še povedal Križanič, ki sicer meni, da bo ta balon slej ko prej počil.

V obdobju, ko rast še traja, pa lahko pričakujemo dvig obrestnih mer, ker bodo cene pritiskale na inflacijo, posledično pa lahko pričakujemo tudi recesijo, še opozarja Križanič.

Cena nafte tudi do 250 dolarjev?
Na vprašanje o tem, kako komentira napoved predsednika uprave Gazproma, da se prihodnje leto cena nafte utege povzpeti na 250 dolarjev, Križanič odgovarja, da gre sicer za abstraktno številko, ki pa je nekaj časa povsem mogoča. Kljub vsemu pa se bodo neracionalno visoke cene nekoč znižale, zato je početje tistih, ki nafto kupujejo in pozneje prodajajo, po njegovem mnenju vse bolj tvegano.

Kaj lahko stori EU?
Evropska unija ima sicer na razpolago različne korektive, ki vključujejo ustavitev inflacijske spirale, ukrepe za preprečevanje recesije in znižanje davkov na tekoča goriva. Dolgoročna rešitev nastalih težav pa bi bilo le novo pogonsko gorivo, meni France Križanič.

Hrana: Krivo višje povpraševanje
Glede višjih cen hrane France Križanič pojasnjuje, da jih je povzročilo večje povpraševanje v novih, hitro rastočih gospodarstvih, zlasti na Kitajskem in v Indiji, kjer je prišlo do premika velikega dela prebivalstva iz nižjega v srednj sloj. Prav tako je bilo po njegovih besedah neekonomično uvajanje biogoriv.

Kmetom omogočiti, da pridelajo čim več
Tudi v Sloveniji po mnenju Križaniča lahko pričakujemo nadaljnjo rast cen hrane. Do pred kratkim smo imeli pri nas neznačilen pojav, da so trgovci zadržali enako velike marže v odstotkih, kar je kazalo na nekoliko monopoliziran trg, vendar se je po pritisku Zveze potrošnikov konkurenca povečala. Še vedno pa na cene hrane vpliva rast cen na svetovnih trgih. Zaradi tega bo nujna sprememba v skupni evropski kmetijski politiki, kjer bo kmetom na vsak način treba omogočiti, da pridelajo čim več, še pojasnjuje direktor Ekonomskega inštituta.

Erna Strniša