Prejšnji teden objavljeno poročilo revizije, ki jo je opravila revizijska hiša PwC, opozarja predvsem na tveganje, da poslovni model IPS ni v skladu s slovensko zakonodajo, saj o tem še ni odločilo upravno sodišče. Spomnimo, pred dobrim letom dni je inšpektorat pri enem izmed IPS-podjetij – Enconu izdalo prepovedno odločbo z utemeljitvijo, da izvaja dejavnost posredovanja delavcev, torej agencije, za kar nima ustreznih dovoljenj.

V Luki Koper so se družbi Encon in z njo povezani družbi Meol takrat zahvalili za sodelovanje, odločbo inšpektorata pa izpodbijali z upravnim sporom, o katerem upravno sodišče v dobrem letu dni še ni odločilo. Revizorji sicer niso želeli prejudicirati pravne interpretacije okoli tega, ali je poslovni model pristaniških storitev v Luki Koper zakonit, so pa poudarili, da je pravno tveganje, ki mu je Luka Koper zaradi tega modela izpostavljena, veliko sistemsko tveganje, katerega izid je trenutno negotov.

Finančno tveganje zaradi IPS-ov
Revizorji tako opozarjajo na finančno tveganje, saj obstaja tveganje, da bo morala Luka delavcem IPS-ov ponuditi podobne pogoje kot zaposlenim, kot tudi tveganje, da bo Luka Koper morala plačati neporavnane davke in prispevke za določene delavce IPS-ov, pri katerih bi bili izkazani elementi delovnega razmerja.

Nadalje revizorji Luki očitajo, da ni opravila neodvisne ocene vpliva modela IPS na tveganje v zvezi s skladnostjo na področju zdravja in varstva pri delu. Prav tako revizorji Luki očitajo, da niso opravili ocene tveganja korupcije oziroma prevar, in poudarjajo, da so več IPS-ov v preteklosti ustanovili nekdanji zaposleni v Luki. Prav tako pogodbe o izvajanju pristaniških storitev ne vključujejo protikorupcijske klavzule niti si Luka Koper ni pridržala pravice, da morajo biti izvajalci pristaniških storitev revidirani.

Revizorji: Finančnih utemeljitev modela ni
Poslovni model IPS-ov je v Luki Koper že od leta 1995, pri čemer ga nobena uprava ni problematizirala, temveč se je obseg dela prek izvajalcev pristaniških storitev le še krepil. Revizorji ob tem opozarjajo, da so se v Luki Koper za ohranitev obstoječega poslovnega modela sklicevali na analizo, ki jo je opravila družba KPMG in po kateri bi v letu 2010 Luka Koper ob zaposlitvi vseh potrebnih delavcev povečala stroške dela za 12,4 milijonov evrov.

"Naša glavna ugotovitev na tem področju je, da odločitev za uvedbo in ohranjanje modela zunanjega najemanja pristaniških storitev ni bila ustrezno dokumentirana ne s strateškega ne s finančnega vidika," še piše v reviziji. Revizorji ob tem opominjajo, da ni podrobnejših argumentov glede tega, katere pristaniške storitve je treba oddati v zunanje izvajanje, kot tudi, da ni podrobnejših analiz, kako imajo področje urejeno v drugih pristaniščih, na katera se v Luki Koper pogosto sklicujejo ob vprašanjih o poslovnem modelu IPS.

"Gazde" ostajajo realnost luških delavcev
Po objavi revizije se bo z izsledki seznanila tudi skupščina Luke, v Luki pa bodo odgovor na ugotovitve revizije podali v prihodnjih dneh. Po poročanju Radia Koper so v Luki Koper ob tem poudarili, da so poslovni model IPS-ov v času trenutne uprave nadgrajevali, izboljševali in spreminjali.

A kljub temu je, kot smo v preteklosti poročali, za same delavce poslovni model IPS tako rekoč nespremenjen in vključuje vprašljive urne postavke, čezmerne nadure in nenehno stanje pripravljenosti pred klicem "gazde". Tako so že pred letom dni nekdanji delavci Meola in Encona po odpovedi pogodbe z Meolom in Enconom morali sprejeti ponudbe drugih "gazd", podobno pa se dogaja tudi zdaj z delavci družbe Konteso, ki ji je Luka po nedavni smrtni nesreči delavca odpovedala pogodbo. Ob tem velja navesti tudi podatek, da obstoječi luški "gazde" še naprej iščejo nove delavce tako prek študentskega servisa kot tudi prek zavoda za zaposlovanje.

Levica zahteva sklic izredne seje komisije
V poslanski skupini Levica so po objavi revizijskega poročila podali zahtevo za sklic izredne seje komisije za nadzor javnih financ, ki je avgusta že razpravljala o Luki Koper, takrat v kontekstu ugotovitev inšpektorata za delo, ki je ugotovil številne kršitve delovne zakonodaje pri posameznih IPS-podjetjih, in finančne uprave, ki je ugotovila, da IPS-podjetja poslujejo prek veriženja podjetij in t. i. "missing traderjev," in se tako izmikajo plačilu davka, nato pa dvigujejo nedokumentirano gotovino.

Tokrat v poslanski skupini Levica opozarjajo, da se vlada s problematiko delavcev IPS-ov v Luki Koper, ki je v večinski državni lasti, ne ukvarja dovolj, saj kljub obljubam premierja Mira Cerarja o ukrepanju ni prišlo do bistvenih sprememb. "Izsledki revizije v celoti pritrjujejo tistemu, kar v Levici nenehno opozarjamo, in sicer da Luka Koper na tak način izvaja damping cen dela," je poudaril poslanec Levice Matej Tašner Vatovec. Pri tem se v Levici sklicujejo tudi na naše poročanje o cenah dela izvajalcev pristaniških storitev, ki od gazd prejemajo praviloma minimalno plačo, preostanek zneska od čezmernih nadur pa jim "gazde" izplačajo prek fiktivnih stroškov.

"Model IPS pomeni za državo izgubo na račun prispevkov"
Vatovec je poudaril, da v Levici zahtevajo zaposlitev vseh delavcev IPS-ov v Luki Koper in menijo, da bi država kot lastnica morala vztrajati pri načelu enakega plačila za enako opravljeno delo. Obenem pa je dodal, da se z obstoječim poslovnim modelom državi izmakne tudi znaten znesek iz naslova davkov in prispevkov, ki bi jih Luka morala plačati za te delavce, če bi bili zaposleni.

Spomnimo. Pred časom je predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matič poudaril, da bi v primeru neposredne zaposlitve delavcev pri enakem obsegu dela, kot so ga opravili lani, morala Luka zaposliti od 1.200 do 1.250 delavcev, kar bi stroškovno pomenilo skupno 44 milijonov evrov oziroma 23 milijonov evrov več, kot je Luka Koper lani plačala IPS-podjetjem za opravljene storitve. Država pa si je lani od Luke Koper izplačala samo devet milijonov evrov dividend.

Ali si vlada in SDH nameravata prizadevati za zaposlitev IPS-ov
V poslanski skupini Levica ugotavljajo, da kljub temu tako pri vlade kot tudi pri SDH-ju ni interesa za zaposlovanje delavcev, temveč se razmišlja o uvedbi agencijskega dela, če bo upravno sodišče presodilo, da obstoječi model krši zakon o trgu dela, v nasprotnem primeru pa je Vatovec prepričan, da bo SDH zahteval, da se model IPS ohrani, vendar z uvedbo javnega naročanja, kar bi bilo za delavce še slabše, saj bi na razpisih zmagoval najugodnejši ponudnik.

Zato so v Levici za sejo predlagali tri sklepe, in sicer, da komisija vlado pozove k poročilu o znesku prihodkov iz naslova dohodnine in socialnih prispevkov, če bi se delavci IPS neposredno zaposlili v Luki. Po drugem sklepu bi komisija vlado, SDH in Luko Koper pozvala k omogočanju zaposlovanja delavcev IPS-ov v Luki Koper, s tretjim sklepom pa bi komisija vlado pozvala, naj na račun zaposlitve delavcev IPS-ov prilagodi pričakovanja o letni donosnosti Luke Koper. Vatovec ob tem opozarja, da se na račun dividend izgubljajo milijoni evrov javnih sredstev.