Parlamentarni preiskovalci zlorab v slovenskem bančnem sistemu so tokrat zaslišali Borisa Zakrajška, ki je pred leti vodil hčerinsko družbo NLB-ja v Nemčiji LHB Frankfurt, predtem pa je bil v upravi NLB-ja.

Težave, v katerih so danes slovenske banke, so po njegovem mnenju jasno povezane s svetovno finančno in gospodarsko krizo.

Iz slovenskega bančnega sistema je bilo od leta 2009 premaknjenih več kot deset milijard evrov, zadolžili smo se in začeli so se kreditni krči, hkrati pa so hčere tujih bank v Sloveniji začele pošiljati denar materam, ki so bile tudi same v težavah, je razložil Zakrajšek.

Z nastopom krize je po njegovih besedah nastopilo pomanjkanje denarja. Po letu 2009 je bilo obdobje, ko so se napačni ljudje znašli na napačnem mestu, koordinacije ni bilo nobene. Za to so krivi tudi komercialni bankirji - bolje je bilo nič storiti kot pa iti v kreditno tveganje, je še dejal.

Regulatorji bi prav tako morali narediti več, napačen pa je bil tudi odgovor na krizo. Kolikor smo se zadolžili, je šlo le deloma v bančni sistem, vse drugo je šlo v kreditne krče, je bil kritičen in dodal, da so ob tem centralni bankirji še zaostrovali pogoje za banke, ki so že tako imele slabe komitente.

Prva sanacija bank je bila druga zgodba
Prvo reševanje slovenskega bančnega sistema, izvedeno po osamosvojitvi Slovenije, je bilo po Zakrajškovih besedah povsem druga zgodba. Sanacija bank je bila uspešna, država je dobila nazaj vloženi denar. Enako bi se lahko zgodilo ob zdajšnji sanaciji. Vendar pa tokrat ni opazil takšnega sodelovanja institucij kot ob prvi sanaciji.

Zakrajšek se tudi ni strinjal, da je NLB glavnino svoje izgube utrpel v povezavi LHB-jem, kar je na enem izmed prejšnjih zaslišanj dejala ena izmed prič komisije. LHB je bil v dobri kondiciji, do leta 2007 je posloval z dobičkom, izguba pa se je začela leta 2009, ko je njen edini lastnik postal NLB, je povedal. "Vpliv NLB-ja na LHB je bil negativen, pozneje pa je na poslovanje banke vplivala finančna kriza," je še dejal.

Reševanje zapleta s Hrvati
Povedal je tudi, da si je uprava NLB-ja že v času prve sanacije prizadevala, da bi z izdajo obveznic lahko prevzela določene obveznosti do hrvaških varčevalcev.
Med razlogi je izpostavil bojazen, da bi se utegnilo takšno reševanje vlog varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke razširiti na druge nekdanje jugoslovanske republike, poleg tega pa ima pravno gledano Slovenija do tega vprašanja po njegovem mnenju pravilno stališče.

"Vsak hrvaški državljan, ki je imel na ozemlju Slovenije svoj račun, je vedno lahko prišel do teh sredstev, težava je bila le s tistimi na Hrvaškem," je dejal Zakrajšek in se strinjal, da slovensko gospodarstvo zaradi tega spora ni imelo možnosti za delovanje na Hrvaškem.

Na vprašanje predsednika komisije Marka Pogačnika (SDS), kako si razlaga, da je Slovenija ena redkih držav, kjer so banke nasedle zaradi slabih posojil, je odgovoril, da je bil ob vstopu v denarno unijo določen del gospodarstva povsem nekonkurenčen. "Bil je ujčkan znotraj slovenskega trga in ena izmed teh dejavnosti je zagotovo gradbeništvo," je dejal. Čeprav so vsi vedeli, da se bo hitra rast gradbene dejavnosti enkrat ustavila, pa ni nihče ukrepal.