"Otroci lahko žagajo, če imajo mojo pozornost in so ustrezno zaščiteni," pravi Sergej. Foto: MMC RTV SLO/Maja Ikanović

Kot prostovoljec lahko delaš tisto, kar čutiš.

Sergej Črnčec
V star TAM-ov avtobus se otroci in prostovoljci zatečejo v deževnih dneh. Foto: MMC RTV SLO/Maja Ikanović

Sergej Črnčec je na Doživljajskem igrišču pod hrasti Malega Betnavskega gozda na obrobju Maribora pravzaprav zrasel v prostovoljca. Z družino so živeli v bližnjem bloku, zato je kot otrok pogosto zahajal na igrišče, kjer se je od starejšega mojstra v Lesarskem kotičku naučil dela z lesom. Zdaj sam pomaga otrokom pri žaganju, merjenju, brušenju, barvanju in seveda zabijanju žebljev, ki ga zaupa tudi triletnikom. Sam s kleščami pridrži žebelj, da ne bi kladivo udarilo po prstih, malčku pa se ob zabijanju kar svetijo oči, pripoveduje. Sergej, ki obiskuje 4. letnik smeri predšolska vzgoja na tretji gimnaziji v Mariboru, meni, da otrokom delo v lesarskem kotičku zelo koristi za razvoj fine motorike.

Z današnjim prispevkom začenjamo na MMC-ju serijo sobotnih predstavitev zgodb različnih prostovoljcev. Vabljeni k branju!

17-letni dijak je kot prostovoljec med poletnimi počitnicami na doživljajskem igrišču pomagal kar štiri popoldneve na teden. Čez leto bo zaradi šolskih obveznosti druženja pod hrasti nekoliko manj, a igrišče je odprto tudi pozimi. Sergej pripoveduje, kako v hladnih dneh kurijo ogenj in kuhajo čaj iz zelišč, ki jih poleti vzgojijo sami.

Prosta igra
Mariborsko Doživljajsko igrišče ni lepo urejen simetričen park s pristriženimi grmički in novimi igrali. Ob ograji nebrzdano rastejo zelišča, na drugi strani je star, pisan TAM-ov avtobus, kamor se otroci lahko zatečejo pred dežjem, nekatera igrala so izdelali prostovoljci, pobarvali pa otroci. Prevladujejo naravni materiali: pesek, mivka, les, zemlja. Doživljajsko igrišče je namenjeno prosti igri, prisotni prostovoljci pa otrokom, če to želijo, igro popestrijo s pripovedovanjem pravljic, izdelovanjem lesnih izdelkov in s pomočjo pri gradnji lesenih hiš. Prav del igrišča, ki je videti kot barakarsko naselje, je med starejšimi otroki najbolj priljubljen. Odrasli, razen prostovoljcev, vanj nimajo vstopa.

Doživljajsko gradbišče
Tu otroci iz odpadnega lesa gradijo čisto prave hiše, globoko v zemljo skopljejo luknje za temelje, postavijo štiri osnovne stebre in ogrodje nato zbijejo z deskami. Osnovnošolci Matija, Anamarija in Sašo, so na svoje izdelke izjemno ponosni. Med stene so celo vdelali okna, streha je dobro krita in ne prepušča dežja. Pred Matijevo hišo je vrt, na katerem rastejo rože, paradižnik in zelišča, imel je celo krompir, pripoveduje. Med razkazovanjem svojega drugega doma mimogrede spleza na streho in z nje spusti prazno vedro, v katero lahko naloži kamenje, če mora streho obtežiti. Sergej, ki otrokom pomaga pri gradnji, pojasni, da na gradbišču Doživljajskega igrišča velja pravilo, da se vsaka hiša, ki se več kot mesec dni ne uporablja, podre. Materiale pa se reciklira oziroma porabi za gradnjo novih hiš.

Prostovoljstvo – možnost mednarodne izmenjave
"Kot prostovoljec lahko delaš tisto, kar čutiš," razmišlja Sergej, ki je prepričan, da bo ostal prostovoljec tudi, ko bo starejši. Prostovoljstvo je za mlade zanimivo tudi zato, ker lahko prek evropske prostovoljne službe (EVS) potujejo po Evropi in svetu. Sergej se je letos udeležil tritedenske izmenjave na portugalskem otoku Madeira, kjer so se srečali prostovoljci iz sedmih držav. V okviru programa Erasmus plus pa trenutno na Doživljajskem igrišču pomagata dve prostovoljki iz Španije in Poljske. "Tuji prostovoljci prinašajo svoj jezik, svojo kulturo in na ta način bogatijo naš program," je nad mednarodno izmenjavo navdušen Janez Arh iz Društva Center za pomoč mladim.

Ljudje se vračamo tja, kjer se dobro počutimo
Arh pojasni, da se prostovoljci uvajajo mesec, dva po različnih kotičkih doživljajskega igrišča, da vidijo, ali jim delo na prostem, v mrazu in na vročini, ustreza. Pozneje se s prostovoljci tudi redno dobivajo na sestankih, na katerih evalvirajo svoje delo. Na vprašanje, kako zaupati prostovoljcu, da se bo naslednji dan spet prikazal na "delovnem mestu", Arh odgovori: "Imamo različne kotičke: lesarski, ognjišče, ustvarjalnico, gradbišče ... Nekateri se najdejo pri družabnih igrah, drugi pri sekanju drv, skrbi za ogenj, branju pravljic. Sergej se je našel v lesarskem kotičku. Ljudje se vedno vračamo tja, kjer se dobro počutimo, smo zadovoljni in se učimo novih stvari."

V razmerju med zaposlenimi in prostovoljci morajo zaposleni vedno predstavljati neko osnovo, meni Arh. V primeru doživljajskega igrišča je tudi pomembno, da je prisotnih nekaj stalnih obrazov, s katerimi otroci lahko vzpostavijo zaupen odnos. "Zaposleni so tudi zavezani k redni prisotnosti," poudari in doda: "Prostovoljci pa so odlična osvežitev ravno zato, ker ponudijo nekaj novega, mi pravimo, da so prostovoljci most med zaposlenimi, onimi starejšimi, in najmlajšimi. Mislim, da je to dodatna obogatitev."

Kot prostovoljec lahko delaš tisto, kar čutiš.

Sergej Črnčec
Prostovoljec na Doživljajskem igrišču
Prostovoljec na Doživljajskem igrišču