V sklepih bi bilo po besedah predsednika sveta Mirana Zupaniča treba med drugim dati pobudo za oblikovanje gledališkega zakona, opozoriti na vprašanje financiranja na področju scenskih umetnosti, vprašanje avtonomije umetniške svobode v gledališču, vprašanje razmerja med poslovodno in umetniško vodstveno funkcijo, vprašanje strokovnih svetov zavodov in potrebo po spremembi kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti.

"Kultura je obravnavana v prisilnem jopiču"
Začeli so tudi naslednjo točko, ki bo posvečena vplivu slovenske izhodne strategije 2010-2013 na področju kulture. Predlagal jo je član sveta Jože Vogrinc, ki je ob tem pojasnil, da ga je k temu spodbudilo protislovje med načelno vlogo, ki je v marsikaterem dokumentu slovenske države priznana kulturi in ki je skoncentrirana v NKP-ju, ter razvojnimi načrti, kjer pravzaprav kultura kar "izpuhti" oziroma je obravnavana v nekem "prisilnem jopiču". O slovenski izhodni strategiji je zbranim spregovoril državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Jožef Školč, člani sveta pa bodo o njej razpravljali na prihodnji seji.

Izredna seja bo 18. maja
Člani sveta so se dogovorili tudi glede izvedbe organizacije izredne seje, ki bo posvečena nacionalnemu kulturnemu programu in bo 18. maja potekala v Štihovi dvorani Cankarjevega doma.

Nacionalni svet za kulturo je neodvisno telo, ki usmerja nacionalno strategijo za kulturo. Predsednika in šest članov sveta imenuje državni zbor na predlog vlade izmed osebnosti, ki uživajo javni ugled, za pet let in so lahko imenovani znova. Poleg Zupaniča in Vogrinca so tako v svetu še Mitja Čander, Meta Hočevar, Barbara Jaki, Miran Mohar in Matjaž Zupančič.