V vrtu sta trenutno zaposlena dva vrtnarja. Tema kljub pomanjkanju sredstev prostovoljno pomagajo še štirje vrtnarji. Foto: MMC RTV SLO
V vrtu sta trenutno zaposlena dva vrtnarja. Tema kljub pomanjkanju sredstev prostovoljno pomagajo še štirje vrtnarji. Foto: MMC RTV SLO
Botanični vrt Ljubljana
Ljubljanski Botanični vrt je bil ustanovljen leta 1810. Foto: MMC RTV SLO

"Univerza v Ljubljani, MOL, Republika Slovenija in njeni državljani si ne moremo in ne smemo privoščiti izgube ustanove s skoraj 200-letno tradicijo, saj s tem izgubimo tudi del sebe, del naše zgodovine in prihodnosti," so med drugim zapisali predstavniki Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in Študentske organizacije Biotehnične fakultete.

V resoluciji o Botaničnem vrtu, ki so jo sprejeli na seji, med drugim opozarjajo na finančne težave, v katerem se je Botanični vrt znašel zlasti potem, ko mu je Mestna občina Ljubljana zaradi prepovedi Računskega sodišča prenehala nakazovati sredstva za vzdrževanje in plače delavcev. Ob tem opozarjajo tudi na problematiko neurejenega lastništva zemljišča in pomanjkanje kadrov.

Dokument so poslali Državnemu zboru RS, Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstvu za kulturo, Ministrstvu za okolje in prostor, Univerzi v Ljubljani in Mestni občina Ljubljana, od odgovornih pa pričakujejo, da "izkažejo spoštovanje naši najstarejši kulturni, znanstveni in izobraževalni ustanovi, kakršno ji pritiče".

Ideja o opredelitvi vrta kot kulturnega spomenika
Med drugim so poudarili, da je vrt z več kot 4.500 rastlinami pomemben tako za študentsko kot druge dejavnosti. Njegovo kakovost pa potrjuje tudi mednarodna javnost v svojih strokovnih publikacijah. Po njihovih navedbah obišče vrt letno okoli 50.000 obiskovalcev, od tega 8.500 otrok in mladih, zato so izpostavili tudi njegovo izobraževalno dejavnost.
Rešitev vidijo tudi v tem, da bi vrt opredelili kot kulturni spomenik, saj bi mu poleg tega, da si tak naziv zasluži, to prinašalo dodaten finančni priliv.

M. K.