Utrinek s snemanja televizijske nadaljevanke Jezero s Sebastianom Cavazzo v vlogi kriminalista Tarasa Birse. Foto: Ksaver Šinkar
Utrinek s snemanja televizijske nadaljevanke Jezero s Sebastianom Cavazzo v vlogi kriminalista Tarasa Birse. Foto: Ksaver Šinkar

Društvo slovenskih režiserjev je v Slovenski kinoteki sedmič podelilo stanovske nagrade na področju filmske in televizijske režije. Društvo slovenskih režiserjev Štigličeve nagrade podeljuje v sodelovanju s kinoteko in s finančno podporo Slovenskega filmskega centra (SFC). Letošnji komisiji za podeljevanje nagrad je predsedovala Varja Močnik, ob njej sta o nagrajencih odločala tudi Saša Eržen in Matjaž Ivanišin.

Peterica izjemnih režiserskih podvigov
Nagrade Štigličev pogled za izjemno režijo so poleg Klemna Dvornika in Matevža Luzarja za režijo televizijske nadaljevanke Jezero, ki je nastala v produkciji RTV Slovenija, prejeli še Lun Sevnik za režijo študijskega igranega filma Playing/Igra, Katarina Rešek - Kukla za režijo opusa glasbenih spotov iz leta 2020, Sebastian Korenič Tratnik za režijo študijskega dokumentarnega filma Gmajna in Sara Kern za režijo kratkega igranega filma Vesna Goodbye/Zbogom, Vesna.

Prejemniki Štigličevih nagrad. Foto: Peter Uhan
Prejemniki Štigličevih nagrad. Foto: Peter Uhan

"Ogrlica filmskih biserov na nehvaležnem vratu slovenske kinematografije"
94-letni Mako Sajko pa je torej prejemnik nagrade Franceta Štiglica za življenjsko delo. V utemeljitvi so njegov bogati opus opisali kot "resnično izjemen v tej za dokumentarce nerodovitni grudi" ter kot "niz klasik, ogrlico filmskih biserov na nehvaležnem vratu slovenske kinematografije". Iz njegovega opusa so posebej omenili filme Kaj za vas?, Strupi, Samomorilci, pozor!, Promiskuiteta in Slavica exception.

V utemeljitvi lahko preberemo še, da so Sajkove klasike "tiste žlahtne vrste, ki ne pričajo zgolj o nekem času ‒ o času, v katerem so nastale, temveč slogovno, pripovedno in vsebinsko (filmska govorica je vedno neločljiv del filmske zgodbe) živahno komunicirajo s sodobnim gledalcem. Vsi Sajkovi kratki, a neverjetno potentni dokumentarci ne razkrivajo le tematik, ki so pestile določen prostor in čas, temveč, tako povsem jasno vidimo danes, tudi današnjemu gledalcu postavljajo vprašanja, na katera si ne odgovori vedno najlažje."

Sajko je leta 1969 prejel nagrado Prešernovega sklada za režijo dokumentarnih filmov, posebej za film Samomorilci, pozor!, leta 2009 pa je sledila še Badjurova nagrada za življenjsko delo.


Leta 2013 je po scenariju in v režiji Siniše Gačića ter v produkciji RTV Slovenija nastal dokumentarni portret Maka Sajka, naslovljen preprosto Mako.

Mako.