Društvo slovenskih režiserjev kot prvi ukrep predlaga popravek t. i. prvega koronazakona, ki bi upošteval posebnosti AV-sektorja.Foto: Arhiv RS
Društvo slovenskih režiserjev kot prvi ukrep predlaga popravek t. i. prvega koronazakona, ki bi upošteval posebnosti AV-sektorja.Foto: Arhiv RS

Društvo filmskih režiserjev je vladi in vodjem poslanskih skupin posredovalo predlog osmih ukrepov za avdiovizualno (AV) področje, ki bi preprečili zastoj panoge in omogočili čim manj moteno delovanje tega sektorja tudi po preklicu pandemije. Kot prvi ukrep predlagajo popravek t. i. prvega koronazakona, ki bi upošteval posebnosti AV-sektorja.

Po besedah direktorice Slovenskega filmskega centra (SFC) Nataše Bučar zakon naslavlja nekaj težav na področju filmskega in AV-sektorja, predvsem v delu, ko gre za zaposlene v sektorju, torej tistih nekaj produkcijskih hiš, ki imajo zaposlene sodelavce, vključuje pa tudi nekatere samozaposlene. Upajo, da bo v drugem paketu naslovil tudi specifike filmskega področja, na katerem prevladujejo samozaposleni ustvarjalci ter projektne oblike dela in financiranja.

Foto: SFC/Katja Goljat
Foto: SFC/Katja Goljat

V DSR-ju še opozarjajo, da so redni mesečni prihodki pri samozaposlenih v filmski panogi prej izjema kot pravilo, saj so največkrat plačani po pogodbenem delu, pri katerem so izplačila nekajkrat letno. "Mesečni prihodki samozaposlenih v AV-sektorju torej nikakor ne izkazujejo dejanskega mesečnega zaslužka. Poleg tega v zimskih mesecih AV-produkcija običajno poteka v zmanjšanem obsegu, saj se večina snemanj odvija v obdobju od aprila do oktobra," so še zapisali v društvu.

Za optimalen razvoj bi filmsko področje potrebovalo 11 milijonov evrov. Ob tem predlagajo povečanje proračunskih sredstev za Slovenski filmski center, sanacijske ukrepe in uvedbo novih zunajproračunskih virov za SFC. Ta letos skladno s pogodbo z ministrstvom za kulturo razpolaga s 5.493.152 evrov, za optimalen razvoj pa bi filmsko področje potrebovalo 11 milijonov evrov. Tako je bilo predlagano tudi v nacionalnem programu za kulturo v obdobju 2014–2017.

Za uvedbo kvote domačih AV-del
Nazadnje v DSR-ju predlagajo še krepitev mehanizma denarnih povračil, posodobitev AV-tehnologije, izboljšanje stanja na področju avtorske in sorodnih pravic ter uvedbo kvote domačih AV-del. V tem delu med drugim predlagajo uvedbo neodtujljive pravice avtorjev do pravičnih in sorazmernih nadomestil oziroma honorarjev za uporabo AV-del na spletu, v satelitskih programih, pri ogledu z zamikom, v izobraževanju in drugje. V kvotah naj bodo slovenska AV-dela zastopana v 30 odstotkih, predlagajo v DSR-ju.

Zbornica založnikov in knjigotržcev državi predlaga, da po skandinavskem/norveškem modelu poseže na zamrznjeni knjižni trg z interventnim odkupom knjižne produkcije. Foto: EPA
Zbornica založnikov in knjigotržcev državi predlaga, da po skandinavskem/norveškem modelu poseže na zamrznjeni knjižni trg z interventnim odkupom knjižne produkcije. Foto: EPA

V založništvu 95-odstotni upad dohodkov
Zbornica založnikov in knjigotržcev se v sporočilu za javnost sprašuje, ali je trenutno stanje zaradi zajezitve koronavirusa v resnici rekviem za založnike in knjigo. Opozarjajo, da sedanja kriza "pomeni tudi za založnike nepričakovan dodatni šok, saj poročajo o 95-odstotnem padcu prihodkov ter popolni ustavitvi delovanja zaradi zaprtih skoraj vseh prodajnih poti".
Zbornica je skupaj s posamičnimi založniki ministrstvom za kulturo, za izobraževanje in za gospodarstvo poslala "predlog rešilne sheme", ki bi po njihovem mnenju lahko zagotovil preživetje panogi in bil obenem nov, trajnostni način ohranjanja "te za narod konstitutivne gospodarsko-kulturne dejavnosti".

Državi predlagajo, da po skandinavskem/norveškem modelu poseže na zamrznjeni knjižni trg z interventnim odkupom knjižne produkcije, ki bi potekal v dveh fazah – s takojšnjim odkupom knjižnih naslovov iz obstoječega založniškega programa, namenjenih ogroženim družbenim skupinam (starejšim, bolnim in otrokom) in šolskim knjižnicam, ter postopnim odkupom na novo izdanih knjižnih naslovov v obdobju marec–maj 2020, namenjenih splošnim in šolskim knjižnicam.

Po navedbah Zbornice založnikov in knjigotržcev deluje v Sloveniji 210 založb s 550 zaposlenimi in okrog 850 rednimi honorarnimi sodelavci, dejavnost pa tako zagotavlja skupno skoraj 1500 delovnih mest. Foto: BoBo
Po navedbah Zbornice založnikov in knjigotržcev deluje v Sloveniji 210 založb s 550 zaposlenimi in okrog 850 rednimi honorarnimi sodelavci, dejavnost pa tako zagotavlja skupno skoraj 1500 delovnih mest. Foto: BoBo

V prvem primeru bi odkup po njihovi oceni znašal predvidoma 1000 naslovov po 250 izvodov za vsak naslov, v drugem pa 1200 naslovov po dodatnih 250 izvodov za vsakega, z možnostjo podaljšanja odkupa do konca letošnjega leta.

Skoraj 1500 delovnih mest
Če v Sloveniji letno izide 4000 novih knjižnih naslovov brez učbenikov, jih bo v času trimesečnih ukrepov predvidoma izšlo približno 1200, ki bodo pri zaprtih prodajnih poteh nujno potrebovali bralce, so izračunali na zbornici. Ob tem so zapisali, da v Sloveniji deluje 210 založb z 550 zaposlenimi in okrog 850 rednimi honorarnimi sodelavci, dejavnost pa tako zagotavlja skupno skoraj 1500 delovnih mest.

Založništvo v času epidemije Covid-19