Igralec je med drugim prejemnik nagrade Pavleta Vuisića za izjemen prispevek k srbskemu filmu.  Foto: IMDb
Igralec je med drugim prejemnik nagrade Pavleta Vuisića za izjemen prispevek k srbskemu filmu. Foto: IMDb

Vest o smrti je na družbenih omrežjih potrdila igralčeva hči Mina.

Zvezdnik jugoslovanskega filma je na območju nekdanje skupne države ljudem verjetno najbolj ostal v spominu po vlogi Gige Popadića v seriji Boljše življenje (Bolji život). Igral je glavo kaotične beograjske družine Popadić, serija pa je med letoma 1987 in 1991 rušila rekorde gledanosti v nekdanji Jugoslaviji.

Družina na udaru
Po Nikolićevem mnenju je bil glavni vzrok za uspeh serije njena tema ‒ družina, ki je v težkih političnih časih za ljudi vedno prva prioriteta. "Ko so težki časi, je najbolj ogrožena družina. In srednji razred. Serija je uspela izključno zaradi tega. Vsaka generacija, ki jo gleda, ima svojega junaka. Najmlajši imajo radi Bobo, nekateri spremljajo Violetino kariero, moža in ženo, denarno stisko, plačevanje računov ... Tudi danes je tako. Če bi Siniša Pavić napisal nove epizode, bi Popadićevi imeli spet iste težave."

K Nikolićevi televizijski slavi je pripomogel tudi lik vožda Karadžordža, ki ga je igral v TV-filmu Karađorđeva smrt, v seriji Vuk Karadžić ter v predstavi Vožd Karađorđe i knjaz Miloš.

Nikolić se je rodil v Kraljevu v Srbiji leta 1946. Kot igralec je diplomiral na beograjski Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo, od leta 1970 naprej pa je bil tudi član ansambla beograjskega Narodnega gledališča.

Med odmevnejšimi filmi, v katerih je nastopil, so Prvi splitski odred (1972), Grlom u jagode (1976), Montevideo, Bog te video! (2010) in Parada (2011). Igralec se je bil pred nekaj leti prisiljen spopasti z rakom, a je okreval in še po tem sodeloval pri več projektih, tudi pri seriji Sence nad Balkanom.

Prizor iz kultne serije Bolji život, ki je najmočneje zaznamovala Nikolićevo kariero. Foto: IMDb
Prizor iz kultne serije Bolji život, ki je najmočneje zaznamovala Nikolićevo kariero. Foto: IMDb

"Ne bom moraliziral: piti in kaditi sem prenehal iz strahu pred smrtjo," je prostodušno priznal v lanskem intervjuju za Espreso.rs. "Kadil sem od trinajstega leta naprej, pil od sedemnajstega. Začel sem v gimnaziji z vinjakom, kot študent prešel na rakijo, pozneje na vodko in spet nazaj na vinjak. Ničesar od tega zdaj ne pogrešam. Nisem eden od tistih, ki bi se lahko ustavili po enem kozarcu. Če bi se lahko, bi živel 120 let. Ker pa tega ne zmorem, raje sploh ne pijem."

"Kdo je bil prej ‒ Giga ali jaz?"
"Bolje, da si me ljudje zapomnijo pa Gigi Popadiću kot pa po kakšnem zločinu,"
je igralec pred približno letom dni izjavil v intervjuju za Jutarnji list. "Če hoče biti človek opažen, je to zelo lahko doseči. Žal mi je samo, da ta vloga ni neki veliki igralski dosežek. Ampak to se človeku zgodi enkrat samkrat v karieri, da dobi vlogo, ki je kot žoga za enajstmetrovko. Bilo je, kot da je pisana zame. Svojo tretjo ženo, s katero sva poročena že 28 let, sem spoznal, ko je bila vloga v Boljšem življenju že za mano. Ves čas mi govori, da ji je tega žal, saj je v dilemi, kdo je bil prej ‒ jaz ali Giga. Kdo koga imitira, če sva pa enaka? Od te vloge tudi ne morem pobegniti. Ravno ko se stvari malo umirijo, začnejo spet predvajati ponovitve, nad katerimi se nato navdušijo mladi in za menoj na ulici kričijo: 'Kje si, Giga, legenda, mojster?'"