Kristalni globus, glavna nagrada filmskega festivala v Karlovih Varih. Foto: EPA
Kristalni globus, glavna nagrada filmskega festivala v Karlovih Varih. Foto: EPA

Po lanski prekinitvi zaradi pandemije se v Karlove Vari med 20. in 28. avgustom znova vrača festival, ki je eden najstarejših in najpomembnejših evropskih filmskih festivalov.

V igri za kristalni globus so na 55. festivalu v igri še filmi Boiling Point (režiser Philip Barantini), The Exam (Shawkat Amin Korki), Wars (Nicolas Roy), Every Single Minute (Erika Hnikova), At Full Throttle (Miro Remo), (Dietrich Brüggemann), Le Prince (Lisa Bierwirth), As Far as I Can Walk (Stefan Arsenijević), The Land of the Sons (Claudio Cupellini), The Staffroom (Sonja Tarokić) in Saving One Who Was Dead (Vaclav Kadrnka).

Glavno vlogo v Atlasu ptic (v izvirniku Atlas ptáků) je odigral Miroslav Donutil. Foto: Endorfilm
Glavno vlogo v Atlasu ptic (v izvirniku Atlas ptáků) je odigral Miroslav Donutil. Foto: Endorfilm

Celovečerec Atlas ptic Olma Omerzuja, ki pripoveduje o starajočem se lastniku tehnološkega podjetja, bo na festivalu doživel svetovno premiero. Kot so zapisali pri Slovenskem filmskem centru (SFC), film temelji na prepričljivi igri likov in posebni vrsti nežne ironije, s katero pokaže, da se moramo za ohranitev dostojanstva kdaj tudi osramotiti pred drugimi. Omerzu je scenarij za film napisal v sodelovanju s Petrom Pycho. V filmu v glavni vlogi igra Miroslav Donutil, ob njem pa še Alena Mihulova, Martin Pechlat, Eliška Krenkova, Vojtech Kotek, Pavla Beretova.

"Zelo sem vesel, da je prestižni filmski festival v Karlovih Varih uvrstil Atlas ptic v glavni tekmovalni program. Pred tremi leti sem tukaj prejel nagrado za najboljšo režijo (Zimske muhe), kar je bila pomembna odskočnica za nadaljnjo uspešno pot našega filma. Letošnja 55. jubilejna izvedba bo v številnih pogledih posebna. Po lanski pandemični prekinitvi bo festival zaživel v svoji prvotni obliki. Veselim se projekcij, odziva ljudi na naš film, pogovorov in živih reakcij, ki smo jih tako zelo pogrešali v zadnjem letu, saj jih nobena spletna platforma ni mogla nadomestiti," je povedal Omerzu.

Nagradi za Michaela Caina in Johnnyja Deppa
Tokrat bodo na festivalu počastili britanskega igralca Michaela Caina (1933) in ameriškega igralca Johnnyja Deppa (1963).

Sorodna novica V Karlovih Varih bo za življenjsko delo nagrajen Michael Caine

Cainu bodo na uvodni slovesnosti podelili kristalni globus za izjemen prispevek k svetovni kinematografiji. V več kot šest desetletij dolgi karieri je odigral več kot sto vlog v različnih filmskih in televizijskih žanrih. Njegova zelo raznolika filmografija priča o igralčevem izjemnem dosegu in sposobnosti, da postane eno z liki, ki jih upodablja. Prejel je številne nagrade. Ko je prejel prvega oskarja za stransko vlogo v filmu Woodyja Allena Hannah in njeni sestri, je bil za zlat kipec nominiran že četrtič.

Leta 2000 je prejel drugega oskarja za vlogo v filmu The Cider House Rules, ki ga je režiral Lasse Hallström, leta 2003 pa je bil znova nominiran za zlati kipec za vlogo v filmu Mirni Američan po istoimenskem romanu Grahama Greenea, ki ga je režiral Phillip Noyce. Prejel je tudi tri zlate globuse. "V vse svoje vloge je vnesel ustrezno količino empatije, objektivnosti ter osnovne igralske zahteve, da igralec služi vlogi in ne obratno," piše na festivalski spletni strani. Michael Caine bo letos v Karlovih Varih predstavil komično dramo Best Sellers v režiji Line Roessler, v kateri upodablja sitnega ostarelega avtorja, ki se odpravi na zadnjo knjižno turnejo.

Počastili bodo torej tudi Johnnyja Deppa, trikratnega oskarjevskega nominiranca in dobitnika zlatega globusa. Na festivalu bodo prikazali zadnja filma, pri katerih je sodeloval kot producent, in sicer Crock of Gold: A Few Rounds with Shane MacGowan ter Minamata, v katerem je tudi zaigral, oba pa nosita lansko letnico.

Retrospektivni poklon Scorsesejevi organizaciji
Retrospektiva bo letos posvečena neprofitni organizaciji The Film Foundation, ki jo je leta 1990 ustanovil ameriški režiser Martin Scorsese. Posveča se ohranjanju dediščine filmske umetnosti, med drugim so restavrirali več kot 900 filmskih klasik in tudi manj znanih del svetovne kinematografije. Prikazali bodo izbor desetih filmov, nastalih med letoma 1932 in 1991 na različnih koncih sveta.

Igralka Angeliki Papoulia v filmu Patchwork. Foto: AMP Filmworks
Igralka Angeliki Papoulia v filmu Patchwork. Foto: AMP Filmworks

V sekciji Vzhodno od zahoda bo na sporedu še en celovečerec s slovensko udeležbo, ki bo prav tako kot Omerzujev film na festivalu doživel svetovno premiero. Ciprsko-slovensko-izraelska koprodukcija Patchwork ciprskega režiserja Petrosa Charalambousa. Pri zvoku filma sta sodelovala Sašo Kalan in Tom Lemajič. Producent filma je ciprska produkcijska hiša AMP Filmworks, koproducenti filma pa slovenska produkcijska hiša Perfo z Alešem Pavlinom in Andrejem Štritofom, ter Transfax Film Productions iz Izraela. Protagonistki Chari družina pomeni vse na svetu, vendar včasih razmišlja o življenju brez nje. Ko se počasi spoprijatelji z mladim dekletom, se je prisiljena spoprijeti z bolečo preteklostjo in si odgovoriti na boleče vprašanje. "Je materinstvo naravno stanje brezmejne ljubezni in skrbi ali ideal, ki nam ga je vsilila družba?" so vsebino povzeli pri SFC-ju.

Sorodna novica Na beograjskem festivalu zmagala slovenska manjšinska koprodukcija Oaza

V programski sklop Horizonti sta uvrščeni še dve slovenski koprodukciji: Oaza srbskega scenarista in režiserja Ivana Ikića ter Sadeži pozabe grškega režiserja Christosa Nikoua.

Pretresljiva zgodba fima Oaza
V Oazi so varovanci Doma za otroke in mlade Sremčica s pomočjo večletnega procesa vaj in delavnic pridobivali igralske izkušnje. Celovečerec prinaša pretresljivo zgodbo o tem, kaj pomeni biti živ, zaželen in ljubljen, ter kako življenje vedno najde razpoke, skozi katere privre na plan. V glavnih odraslih vlogah vzgojiteljev nastopata Maruša Majer in njen hrvaški kolega Goran Bogdan. Ob njiju igrajo še Marijana Novakov, Tijana Marković, Valentino Zenuni, Milica Đinđić in Saša Strugar.

Gre ze srbsko-slovensko-nizozemsko-bosansko-francosko koprodukcijo, pri nastanku katere je sodelovala slovenska produkcijska hiša Tramal Films ter producenta Miha Černec in Jožko Rutar. Glavni producent je srbska produkcijska hiša Sense, koproducenti so še nizozemski Kepler Film, francoski Les Films d’ Antoine in SCCA/Pro.ba iz BiH-a. Celovečerec je doživel svetovno premiero na lanskem festivalu v Benetkah, kjer je prejel nagrado za najboljši evropski film. Pozneje je prejel še več nagrad, nazadnje nagrado grand prix v preteklem tednu na festivalu v črnogorskem Hercegnovem. Oaza se bo slovenskemu občinstvu predstavila oktobra na 24. Festivalu slovenskega filma (FSF) v Portorožu.

Sorodna novica Nagrade 31. Liffa: vodomec za film Sadeži pozabe Christosa Nikouja

Sadeži pozabe: zmagovalec zadnjega Liffa
Alegorična komična drama Sadeži pozabe pa je grško-poljsko-slovenska koprodukcija. Slovenska koproducenta sta tako kot pri filmu Patchwork Aleš Pavlin in Andrej Štritof iz produkcijske hiše Perfo, pri filmu pa v tonski postprodukciji sodelujejo še Sašo Kalan, Tom Lemajič in Rudi Jeseničnik. V filmu se znajdemo v svetu, ki ga je zajela pandemija, ki povzroči nenadno amnezijo. Protagonist Aris postane del posebnega programa, ki mu je pomagal zgraditi novo identiteto.

Scenarij za film sta napisala režiser Christos Nikou in Stavros Raptis, v njem pa igrajo Aris Servetalis, Sofia Georgovasili, Anna Kalaitzidou in Argiris Bakirtzis. Sadeži pozabe so premiero doživeli lani na beneškem filmskem festivalu, na 23. FSF-ju pa so prejeli vesno za najboljši zvok in vesno za najboljšo manjšinsko koprodukcijo, zmagal je tudi na lanskem 31. festivalu Liffe.

Kristalni globus 54. festivala v Karlovih Varih je prejela drama The Father (Oče) bolgarskih režiserjev Kristine Grozeve in Petra Valchanova, intimna družinska drama o težavah pri povezovanju z bližnjimi. Film Lara v režiji nemškega režiserja Jan-Oleja Gersterja in po scenariju filmarja Blaža Kutina pa je bil oklican za "drugi najboljši film" festivala.