Senegalski naturščik Ibrahima Gueye in dvakratna oskarjevka Sophia Loren v prizoru iz celovečerca Življenje pred seboj. Film je nastal pod okriljem italijanske produkcijske hiše Palomar. Foto: Netflix
Senegalski naturščik Ibrahima Gueye in dvakratna oskarjevka Sophia Loren v prizoru iz celovečerca Življenje pred seboj. Film je nastal pod okriljem italijanske produkcijske hiše Palomar. Foto: Netflix

85-letno italijansko igralsko ikono Sofio Loren bo tako mogoče po 10-letnem premoru znova videti v svežem italijanskem celovečernem filmu. Dramo Življenje pred seboj (La vita davanti a) je režiral njen sin Edoardo Ponti (1973), mednarodno premiero pa bo doživela 13. novembra na Netflixu.

Po knjižni uspešnici že v preteklosti posnet z oskarjem ovenčan film
Ponti je z Ugom Chitijem napisal scenarij po romanu La vie devant soi, ki ga je leta 1975 napisal francoski pisatelj Romain Gary in je tri leta pozneje izšel tudi v slovenščini. Izraelski režiser Moshé Mizrahi pa je že leta 1977 po tej mednarodni knjižni uspešnici posnel celovečerec Madame Rosa. Film s Simone Signoret v naslovni vlogi je prejel tujejezičnega oskarja.

S prestižno francosko knjižno nagrado prix goncourt ovenčan roman, ki ga je Romain Gary napisal pod psevdonimom Emile Ajar, je v slovenščino prevedel Marjan Poljanec. Foto: Amazon
S prestižno francosko knjižno nagrado prix goncourt ovenčan roman, ki ga je Romain Gary napisal pod psevdonimom Emile Ajar, je v slovenščino prevedel Marjan Poljanec. Foto: Amazon

V zgodbi spremljamo torej gospodično Roso, nekdanjo prostitutko, ki ima za seboj izkušnjo koncentracijskega taborišča Auschwitz in v svojem skromnem stanovanju v Bariju skrbi za otroke drugih prostitutk. Na prošnjo svojega zdravnika k sebi vzame tudi osirotelega dečka Moma iz Senegala, ki jo je sicer pred tem okradel. Ta raznoliki dvojec nato družno premaguje osamljenost in ustvari svojevrstno družino.

Navdih za vlogo pri lastni materi
"Vsi imamo pravico, da smo tudi videni in slišani, sicer je nemogoče živeti. Imamo pravico biti ljubljeni in uresničevati svoje sanje," je o filmu dejala Sofia Loren. Kot je povedala, je navdih za vlogo gospodične Rose črpala pri svoji materi Romildi Villani, učiteljici klavirja, ter njunih skupnih izkušnjah vojne, piše Variety. "Bila je umetnica," je povedala o svoji materi. Ko so takoj po drugi svetovni vojni v Neapelj prispeli Američani, se je družina "zanašala na njeno igranje klavirja". Dodala je, da sta bila materina "lepota in talent ključnega pomena za družino".

Edoardo Ponti je poleg toplih besed, ki jih je namenil pozitivni izkušnji sodelovanja s svojo materjo, besede hvale namenil tudi naturščiku Ibrahimi Gueyu, ki upodablja Moma in ga je mogoče videti v vsakem prizoru z Lorenovo. "Na svojih plečih je moral nositi težo tega filma, kar je opravil z resnostjo, nepopustljivostjo in strastjo, ki jih ne bom nikoli pozabil," je dejal Ponti.

"Kot igralka, ki šele začenja svojo pot"
V filmu Življenje pred seboj igra tudi transspolna španska igralka Abril Zamora, ki je dejala, da je bila Lorenova kljub svojemu mitskemu statusu med snemanjem "s svojimi dvomi in negotovostmi kot igralka, ki šele začenja svojo pot". Dodala je, da je bila "odlična spremljevalka na snemanju. Vedno je ostala na snemanju za ponovitve posnetkov, kar počne le malo igralcev."

Ni čudno, da je vrnitev te dvakratne oskarjevke v glavni vlogi sprožila ugibanja o potencialnem tretjem zlatem kipcu zanjo. Na vprašanje o možnostih zanj je odvrnila: "Upajmo na najboljše. Ne vem, kaj naj rečem. Sploh ne želim razmišljati o tem; bomo videli."