Uvodne besede so pri Hrvaški radioteleviziji zapisali ob smrti mednarodno priznanega hrvaškega filmskega režiserja, scenarista in producenta Vatroslava Mimice. Skozi leta je režiral vrsto nagrajenih celovečercev, kot so Kmečki upor 1573, Banović Strahinja, Prometej z otoka Viševica, Ponedeljek ali torek, Kaja, ubil te bom in Dogodek. Leta 1923 v Omišu rojeni Mimica je bil znan tudi po animiranih filmih.

S študija medicine med partizane
Sprva je študiral medicino v Zagrebu, po izbruhu druge svetovne vojne pa se je pridružil partizanskemu gibanju. Po vojni je bil eden od ustanoviteljev zagrebške družbe Jadran film in njen direktor. Njegov prvi film je bil V nevihti, posnel ga je leta 1952.

Filmar se je na začetku kariere posvečal tudi animiranemu filmu. Bil je med ustanovitelji znamenite zagrebške šole animiranega filma. Za svoj prvi animirani film Strašilo iz leta 1957 je prejel veliko nagrado na festivalu v Benetkah. Sledila je vrsta animiranih filmov, v katerih se je posvečal osamljenosti in odtujenosti v urbanem svetu. Ob tem je v animirane filme uvajal različne inovacije, kot so postavljanje kolažev fotografij in resničnih predmetov v sliko. Večina filmov je prejela mednarodne festivalske nagrade v Annecyju, Bergamu, Edinburghu in Oberhausnu.

V Pulju tudi izžvižgan, v New Yorku ovenčan
Leta 1963 se je vrnil k celovečercem in je za filma Prometej z otoka Viševca in Ponedeljek ali torek prejel veliki zlati areni puljskega festivala. Njegov celovečerec Kaja, ubil te bom iz leta 1967 so v Pulju izžvižgali, a je dobil priznanje na newyorškem filmskem festivalu. Kot je povedal v intervjujih, je ravno ta celovečerec, v katerem je opisal malo mesto, ki je navdušeno sprejelo fašizem, navdihnil njegovega italijanskega kolega Federica Fellinija za film Amarcord, je danes spomnil Večernji list.

Najboljša kostumografija v zgodovini hrvaškega filma
Najbolj ambiciozni celovečerec tega hrvaškega filmarja je bil Kmečki upor 1573, ki je zaživel tudi kot filmska nadaljevanka. Film ob 400. obletnici kmečkega upora, v katerem so sodelovali tudi slovenski kmetje, še zmeraj velja za film z najboljšo kostumografijo v zgodovini hrvaške kinematografije.

Ena največjih kinomatografskih uspešnic za časa Jugoslavije
Nazadnje je leta 1981 režiral celovečerec Banović Strahinja, v katerem je med drugim nastopil znani italijanski zvezdnik Franco Nero. Banović Strahinja je bila ena izmed jugoslovanskih kinematografskih uspešnic, ki si jo je ogledalo približno milijon gledalcev.

Leta 1986 je prejel nagrado Vladimirja Nazorja za življenjsko delo, leta 2001 pa tudi veliko zlato areno za prispevek k hrvaški filmski umetnosti. Kot so še zapisali pri Hrvaški radioteleviziji, je bil Mimica predvsem humanist, povezan s človeškimi usodami. Dodali so še, da njegova smrt ni izguba le za hrvaški, ampak tudi za evropski film.

Vatroslav Mimica je umrl v soboto v Zagrebu v 97. letu starosti.