Izbrali so kratki dokumentarni film Xenia na gostovanju (1974) in igrani dokumentarni film Veter v mreži (1989). Najdete ju lahko tukaj.

Xenia na gostovanju je prikaz stanja zavesti baletne umetnice Ksenije Hribar. Foto: Arhiv SFC
Xenia na gostovanju je prikaz stanja zavesti baletne umetnice Ksenije Hribar. Foto: Arhiv SFC

Robar Dorin je scenarij za kratki dokumentarni film Xenia na gostovanju napisal v sodelovanju s plesalko in koreografinjo Ksenijo Hribar in Karpom Godino, ki je bil pri filmu tudi direktor fotografije.

Režiser filma, v katerem igrata Ksenija Hribar in Mojmir Lasan, je o njem zapisal: "Ples je vedno zbliževal ljudi. Slikovita prispodoba odnosa med vsakdanjim življenjem in umetnostjo, ki jo poosebljajo baletka Xenia in prebivalci otoka Susaka. Gostovanje svetovljanske umetnice postaja vse bolj metafora za občutek njene ujetosti v trde zakonitosti resničnosti, ko plesalka začuti, da se v njeno vero v umetnost in lepoto izraza vztrajno zajedajo znanilci krize; vpraša se, ali ni njena umetnost samo velika iluzija."

Leta 2014 je selektorica Rada Sesić film izbrala za retrospektivni pregled jugoslovanskega dokumentarnega filma na festivalu DOK Leipzig in zapisala: "O čemer se danes pogosto razpravlja, o tanki črti med igranim in dokumentarnim filmom, so pred 40 leti imeli za samoumevno."

Veter v mreži ali novomeška avantgarda

Veter v mreži  prikazuje novomeško pomlad leta 1920 skozi perspektivo pesnika Danijela Bohoriča. Foto: Arhiv SFC
Veter v mreži prikazuje novomeško pomlad leta 1920 skozi perspektivo pesnika Danijela Bohoriča. Foto: Arhiv SFC

Drugi film, ki si ga je mogoče ogledati prek spletne povezave, je celovečerec Veter v mreži, posnet po romanu Novo mesto pisatelja Mirana Jarca. Zanj je Robar Dorin leta 1990 prejel nagrado Prešernovega sklada za scenarij, režijo in montažo, istega leta pa na zadnjem jugoslovanskem festivalu v Pulju film še zlato areno za režijo. Jure Pervanje je bil tedaj nagrajen z zlato areno za fotografijo.

Film Veter v mreži pripoveduje o Novem mestu v obdobju njegove najvišje pomladi. Umetniška avantgarda se spogleduje z osebnostnimi iskanji, razburkano kulturno in socialno življenje s tegobami province. "Portret razvpitih novomeških pomladnikov v vznemirljivem mestu, v razburkanih časih skozi pogled priznanega pesnika Danijela Bohoriča, ki se vrača domov, tako v čase umetniškega prevrata kot v čase na novo prebujenih ljubezni in mnogoterih prijateljstev," so zapisali na SFC-ju.

V filmu so nastopili tedaj mladi igralci in igralke Milan Štefe, Rene Medvešček, Robert Prebil, Ludvig Bagari, Polona Hartman, Marko Mlačnik, Vesna Jevnikar, Jožef Ropoša, Vlado Novak, Gojmir Lešnjak, Branko Šturbej, Primož Ekart, Vlado Mlinarić, Boris Kralj, Miranda Caharija, Berta Bojetu in številni drugi. Za delo Dialogi s Filipom (2017) avtorice Nerine T. Kocjančič je režiser povedal: "To je bila zares zelo mlada igralska ekipa. Povedal sem jim, da ne prenesem gledališkega nastopanja in igranja in da morajo svoj lik dobro spoznati ter se vanj povsem vživeti."

Robar Dorin bo na četrtkovi proslavi pred kulturnim dnevom prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Varja Močnik je v utemeljitvi med drugim zapisala: "Njegovo raziskovanje filmskega izraza je pomemben korak v slovenski filmski ustvarjalnosti, hkrati pa eno zanimivejših poglavij svetovne zgodovine filma: aktiven avtor, skupno izrazno polje ustvarjalca in predmeta obravnave pri dokumentarcu ter igrano-dokumentarna forma, v kateri se briše meja med resničnostjo in njeno interpretacijo, so postali razširjeni in pomembni ustvarjalni prijemi v sodobnem filmu."

Letošnja velika Prešernova nagrajenka je tudi kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov.