V "veliko četverico" slovenskega filma so organizatorji, sodelavci programa Filozofske fakultete Slovenščina na tujih univerzah, uvrstili filme Ples v dežju Boštjana Hladnika, Šelestenje Janeza Lapajneta, Kajmak in marmelada Branka Djurića - Djura ter igrano-dokumentarni film Z vzhoda Mihe Knifica. S projekcijami, ki se pridružujejo počastitvi 100. obletnice slovenskega filma, želijo širšemu mednarodnemu krogu gledalcev predstaviti del naše filmske produkcije, z njo pa slovensko kulturo, civilizacijo in jezik.

Slovenski film skozi tuje oči
Pobudnica projekta je Maša Guštin, profesorica slovenščine na Univerzi v Gdansku. Izšla je tudi zloženka, v kateri so opisi filmov, predstavitve režiserjev, kratka zgodovina slovenskega filma in razmišljanje Mitja Čandra o odnosu med filmom in knjigo. Brošuro bodo prevedli v jezike vseh sodelujočih držav, slovenski film bo med drugim zaživel v Beogradu, Gdansku, Rimu, Buenos Airesu, Rimu in Parizu.

Igrane filme je prispeval Filmski sklad Republike Slovenije, film Z vzhoda pa Znanstvenoraziskovalno središče Univerze na Primorskem. Projekcije bodo organizirane v okviru univerz, kjer delujejo lektorji slovenščine.

Častna četverica malo pobližje
Hladnikov film Ples v dežju je po mnenju mnogih najboljši slovenski film vseh časov. Ob tej priložnosti je Filmski sklad Republike Slovenije pripravil avtorsko različico filma na DVD-ju, ki ga odlikujeta restavrirana slika in zvok ter številni dodatki, med njimi tudi posebej za to priložnost posnet pogovor z režiserjem.

Filmska kritika režiserja Boštjana Hladnika uvršča med eminentne figure slovenskega filma: s klasikami, med katere poleg Plesa v dežju (1961) štejemo tudi Bele trave (1976), Erotikon (1963) in Ubij me nežno (1979), je v jugoslovanski prostor vnesel motive francoskega novega vala. Leta 1999 je Hladnik prejel najvišje slovensko strokovno filmsko priznanje, Badjurovo nagrado za življenjsko delo.

Improvizacija, ne pa amaterstvo
Lapajnetovo Šelestenje je prvi slovenski celovečerec, za katerega je scenarij nastal na podlagi improvizacij. Po temeljitih pripravah z igralci je bil film posnet brez snemalne knjige v pičlih dveh tednih. Rodil se je intimen film, ki se ukvarja s težavami v osrčju človeških odnosov.

Poznate tisto o Muju in Hasu?
Film Kajmak in Marmelada, Djurićev celovečerni prvenec, si je prislužil veliko nagrad na različnih domačih in tujih filmskih festivalih, med drugim tudi nagradi občinstva na Palic International Film Festivalin na Festivalu slovenskega filma. Prek prikaza razmerja med slovensko žensko in bosanskim moškim film odpira resnejša vprašanja o slovenski ksenofobiji.

Kako se je vse začelo?
Igrano-dokumentarni film Z vzhoda pripoveduje zgodbo o naselitvi Slovanov konec 6. stoletja na jugozahodnem robu panonske nižine ob reki Muri. Film je narejen na podlagi arheoloških odkritij in s pomočjo primerjav s podobnimi najdišči v slovanskem svetu.

Po prvem stoletju obračun
Silvan Furlan je v spisu v spremljevalni brošuri utrnil misel, da je Zgodovina slovenskega filma po svoje morda bolj "komplicirana" kot zgodovina velikih nacionalnih kinematografij. Zgodovine majhnih kinematografij so namreč praviloma zgodovine posameznih filmov, ki se stekajo tako v manjše kot večje opuse, prej v niz razlik kot pa v volumen podobnosti. Vseeno pa je slovenski film vedno uspešno vijugal med politiko in zabavo, industrijo in estetiko, ideologijo in umetnostjo, je prepričan Furlan.

V tednu med 21. in 24. novembrom bodo na Univerzi v Mariboru vsak dan ob 18.30 priredili projekcijo enega izmed naštetih filmov.