Leta 1938, ko je živel v Parizu, je Joan Miró naredil niz grafik majhnega formata, ki so postale znane kot črna in rdeča serija. Nikoli niso dosegle slovesa Guernice rojaka Pabla Picassa, a bile so odziv na špansko državljansko vojno.

Joan Miró je bil Katalonec, rojen leta 1893 v Barceloni. Katalonija je v kontekstu španske državljanske vojne doživela specifičen trenutek. Med julijem 1936 in majem 1937 je obstajala avtonomna regija Katalonija, na čelu katere je bilo več levo usmerjenih organizacij. Zavzemali so se za kolektivno kmetijstvo in nadzor delavcev nad tovarnami ter bili nasprotniki španskega nacionalizma in velike vloge Katoliške cerkve v državi.

Joan Miró je že prej odšel v Francijo in nikoli neposredno ni komentiral dogajanja v španski državljanski vojni. Na splošno se je ogibal političnih komentarjev. Španska državljanska vojna je bila predvsem z angažmajem nemškega letalstva preludij k drugi svetovni vojni. Tudi ta je zaznamovala Mirója, saj se je iz vichyjevske Francije umaknil v Španijo.

Proti meščanski umetnosti
Miró je bil tedaj že uveljavljen umetnik. Že leta 1924 se je pridružil nadrealistom in rekel, da konvencionalno slikarstvo podpira meščansko družbo. Glede na posthumno usodo njegovih del, bi to seveda lahko postavili pod vprašaj. Nekatera od njegovih del so namreč na dražbah dosegla več kot 20 milijonov evrov.

Mirójeva poetična dela v brezprostorju lebdečih figur se včasih ocenjujejo kot naivna in preprosta, čeprav je bil tehnično vrhunski slikar in je ustvarjal kompleksen svet simbolov. To je pokazal že v svoj prvi še bolj realistično usmerjeni fazi, ki jo kot ikonično delo najbolje povzame znamenita Kmetija. Kmetijo, ki predstavlja okolje, v kakršnem je odraščal, je odkupil Ernest Hemingway.

Miró je imel posebno življenjsko zgodbo, saj je smel slikar postati šele po živčnem zlomu, ki ga je doživel, ko je še delal kot uradnik. V veliko oporo mu je bila v času, ko se je želel uveljaviti kot umetnik, mlajša sestra Maria Dolores, pa tudi soproga Pilar, prek katere se je tudi navezal na Palma de Mallorco, kjer obstaja danes fundacija Pilar in Joana Miroja.

Vsestranski umetnik
Miró je ustvarjal v številnih tehnikah in medijih. Poleg slik je ustvarjal mozaike, tapiserije, grafike, zidne poslikave in kipe. Leta 1974 je s katalonskim umetnikom Josepom Royem ustvaril veliko tapiserijo za newyorški World Trade Center, ki velja za eno najdražjih umetniških del, ki so bila izgubljena v napadih 11. septembra 2001.

Joana Mirója osvetljuje dokumentarni film o njem, ki bo sledil današnji oddaji Osmi dan. Film se začne ob 23.40.