V zadnjih letih se je na Kitajskem razširil pojav preizpraševanja domoljubnosti javnih osebnosti: nacionalisti na spletu napadajo novinarje, pisatelje in druge vidnejše osebnosti, ki so po njihovem mnenju "razžalile nacionalno čast" – a doslej ni bil na muhi še nihče, ki bi bil vsaj približno v Mo Janovem rangu slave.
Domoljubni bloger Vu Vanženg, ki na spletu uporablja psevdonim Resnicoljubni Mao Šinghuo, je proti pisatelju vložil tožbo na podlagi zakona, ki dopušča civilne tožbe, v skrajnih primerih pa tudi kazenski pregon za žalitve na račun kitajskih junakov in mučenikov.
Vu trdi, da Mojeve knjige blatijo ugled kitajske komunistične partije, poveličujejo sovražno japonsko vojsko in žalijo nekdanjega revolucionarnega vodjo Mao Cetunga.
En juan odškodnine za vsakega Kitajca
V tožbi, ki je bila vložena v februarju, zahteva, naj se pisatelj opraviči vsem Kitajcem, nacionalnim mučenikom in Mau, za nameček pa plača še odškodnino v višini 1,5 milijarde juanov (191,5 milijona evrov) – en juan za vsakega Kitajca. Prav tako zahteva, naj se Mojeve knjige umaknejo iz obtoka.
Kitajski boj proti "zgodovinskemu nihilizmu"
Zakon iz leta 2018 za žalitev junakov in mučenikov dopušča izrek do triletne zaporne kazni; njegova uvedba je bila del Šijeve kampanje "boja proti zgodovinskemu nihilizmu". To frazo partija uporablja za vsako interpretacijo zgodovinskih dogodkov, ki ni v skladu z njihovo uradno različico.
Mo Jan je Nobelovo nagrado za književnost prejel leta 2012. V svojih romanih večinoma upodablja kitajsko ruralno življenje, ob tem pa tematizira tudi pasti bliskovite gospodarske rasti. Na Zahodu je poznan predvsem po knjigi Rdeče žitno polje oziroma Rdeči sirek (Hong gao liang) (1987), ki jo je na filmsko platno prenesel režiser Džang Jimou.
Politiki se na vse pretege ogiba
"Književnost in umetnost bi morali razkrivati temno plat in krivice v družbi," je Mo leta 2005 izjavil ob podelitvi častnega doktorata Univerze v Hongkongu. Obenem pa 69-letni literat ni znan po tem, da bi se zapletal v konflikte s Pekingom. Leta 2011, denimo, je postal podpredsednik Zveze kitajskih pisateljev, kar je državno financirana organizacija. Ob prejemu Nobelove nagrade ga je eden od vodilnih funkcionarjev opisal kot "sijajnega predstavnika" rastoče kitajske gospodarske moči in mednarodnega vpliva.
Ob razglasitvi Nobelove nagrade leta 2012 so se na Kitajskem oglašali intelektualci z različnih področij ustvarjanja, ki so opozarjali, da je Mo preprosto v predobrih odnosih z državnim aparatom, da bi si zaslužil nagrado, ki je – z njihovimi besedami – ne le poklon neodvisnemu pisanju, ampak tudi etični drži. "Nagrado podeliti takemu pisatelju pomeni žalitev za človeštvo in za literaturo. To je sramota za odbor, ki je izbral pisca, čigar opus ne dosega dosedanjih standardov Nobelove nagrade," je celo izjavil Aj Vejvej.
Za lase privlečena tožba
Vu nima prave možnosti, da s svojo tožbo zmaga. Kitajske oblasti te afere uradno niso komentirale, je pa državni časopis Global Timesa ta teden v nekem članku citiral nedaven Mojev govor, kar je mogoče interpretirati kot posredno podporo pisatelju.
Bloger je na kitajskem družbenem omrežju Weibo zapisal, da je sodišče njegovo prvo tožbo zavrnilo, češ da v dokumentaciji ni navedel Mojevega domačega naslova.
Tožbo je med drugim obsodil medijski analitiki (in nekdanji urednik Global Timesa) Hu Šijin, češ da je vse skupaj "farsa" in "populistična gesta". Razprava se je razmahnila tudi na spletu: nekateri v vsem skupaj vidijo simptom vse večjega razmaha nacionalizma, drugi samo iskanje pozornosti. Na ključnik #TožbaprotiMoJanu so na Weiboju kliknili več kot dvamilijonkrat. Vsaj en ključnik s podobno vsebino je bil cenzuriran.
Družbena klima ovajanja
Pisatelj Murong Šuecun, ki živi v izgnanstvu v Avstraliji, je za tiskovno agencijo AP komentiral, da ne vidi nobenega dokaza, da bi bila za napadom na Moja kitajska država – je pa režim ustvaril družbeno klimo, kjer so taki napadi sprejemljivi. "Ta trend ljudi spodbuja, da prijavljajo, poročajo in ovajajo eden drugega, da na muho jemljejo vse, ki odstopajo od mainstreamovske ideologije ali promovirajo univerzalne vrednote," opaža. "Točno to počne oblast."
Omenjeni zakon iz leta 2018 je pripeljal že do številnih aretacij, vključno s priprtjem raziskovalnega novinarja, ki je izpodbijal uradne vladne številke žrtev v spopadu z Indijo leta 2021, in nekdanjega urednika finančnega časopisa, ki je podvomil o uradni kitajski razlagi vloge v korejski vojni.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje