Fotografija Salingerja, ki so jo posneli za ovitek prve izdaje Varuha v rži; nemška fotografinja Lotte Jacobi je vse izvirnike tega fotografiranja zapustila Univerzi v New Hampshiru. Foto: AP

Doslej se Salingerjevega pisanja ni dalo najti nikjer na spletu, ker je pisatelj sovražil računalnike in tehnologijo, je za New York Times povedal njegov sin Matt. Menda je očetu nekoč skušal razložiti koncept Facebooka: pisatelj je bil zgrožen ob odkritju, da ljudje na spletu prostovoljno objavljajo osebne informacije.

Pisateljev sin si zdaj želi, da bi bila očetova dela bolje dostopna javnosti. Da si je premislil, ga je prepričalo pismo oboževalke, ki zaradi "trajne poškodbe desne roke" težko drži oz. bere tiskane knjige. "V pismu me je prijela trdo, a s humorjem, in v tistem trenutku sem se zavezal iskanju poti, da bo lahko brala knjige mojega očeta."

V elektronski obliki bodo izšli štirje objavljeni Salingerjevi romani – Varuh v rži, Devet zgodb, Franny in Zooey ter Raise High the Roof Beam, Carpenters and Seymour: An Introduction.

Kot je pojasnil sin, je k odločitvi za e-knjige pripomogla tudi očetova želja, da bi s svojimi deli dosegel čim več različnih bralcev. "Oče je vedno naredil vse, kar je lahko, da bi bile njegove knjige dostopne čim več bralcem, predvsem študentom. Zato se ni hotel odpovedati najcenejšim mehkim vezavam, niti takrat, ko sta to storila Faulkner in Hemingway, in niti takrat, ko ga je moledovala založba Little, Brown."

Salinger ni hotel pravic za filmsko adaptacijo 'Varuha' prodati nobenemu producentu ali režiserju, saj je še pred objavo romana doživel več 'hollywoodskih' razočaranj. O tem, zakaj ne želi, da bi po slavnem romanu posnel film, je nekoč povedal: 'Rad bi videl, da bi naredili film, a Holden se ne bi strinjal,' pri čemer je seveda meril na Holdenov pogled na Hollywood in celotno filmsko industrijo kot 'zlagano'. Foto: Reuters

Salingerjeva dela bodo tudi v newyorški javni knjižnici, eni največjih mestnih turističnih znamenitosti, kjer jeseni načrtujejo tudi prvo razstavo predmetov iz pisateljevega osebnega arhiva. Prikazala bo pisma, družinske fotografije in tipkopis za Varuha v rži z njegovimi lastnoročnimi popravki ter približno 160 drugih predmetov.

Ali bo katero izmed njegovih del izšlo tudi v obliki zvočne knjige, pa Matt Salinger in založnik nista povedala.

Salinger, ki je umrl leta 2010, star 91 let, je objavil sorazmerno malo romanov, a je po sinovih besedah za seboj pustil še kar nekaj del. Njegova želja je, da bi tudi te knjige v prihodnjih desetih letih postopoma dosegle pisateljeve oboževalce.

Ne čakajte na filmskega Holdna
Vseeno pa to ne pomeni, da bomo kdaj v bližnji prihodnosti dobili tudi Salingerjeve avdioknjige. Pisatelj je sovražil misel na to, da bi bilo njegovo pisanje kdaj reinterpretirano v kakem drugem mediju – večkrat je zavrnil predloge za gledališke in filmske adaptacije.

"K vragu s spletom"
Salinger še zdaleč ni bil edini pisatelj, ki mu je ideja e-knjig zoprna. Avtor klasičnih del za otroke Maurice Sendak je leta 2012 v nekem intervjuju izjavil: "Je**š e-knjige, tako bom rekel. Sovražim jih. Ne morejo biti prihodnost. Mogoče bodo prihodnost. Ampak takrat bom mrtev in me ne briga." Tri leta prej je Ray Bradbury, avtor romana Fahrenheit 451, za The New York Times ogorčeno povedal: "Mojo knjigo so hoteli dati na Yahoo! Veste, kaj sem jim rekel? 'K vragu z vami. K vragu z vami in k vragu s spletom.'."