V prostor slovenske poezije je vstopil leta 1956 s prvimi objavami v revijah. Po njegovi zaslugi je zaživel Mednarodni literarni festival Vilenica, ki ga je vodil 13 let. Bil je tudi predsednik Slovenskega PEN-a in dva mandata predsednik Mirovnega komiteja Mednarodnega PEN-a.

Veno Taufer se je rodil leta 1933 v Ljubljani. Na ljubljanski univerzi je zaključil študij iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Svoja službena desetletja – z izjemo tistega v 60. letih preteklega stoletja v svobodnem poklicu – je v pretežni meri prebil v radijskem novinarstvu: na RTV Ljubljana, redakcija literarnih oddaj, in tri leta na londonskem BBC-ju. Podpisal je vrsto knjižnih, predvsem pa gledaliških ocen, urejal pa je tudi literarne in knjižne oddaje.

Sorodna novica Veno Taufer: V poeziji se najbolj dejansko pove tisto, kar se zamolči

Prve pesmi je Taufer objavil v reviji Beseda z letnikom 1956. Dve leti pozneje je v samozaložbi izdal svojo prvo pesniško zbirko Svinčene zvezde. Sledile so pesniške zbirke Jetnik prostosti, Vaje in naloge, Podatki, Prigode, Pesmarica rabljenih besed, Sonetje in druge, nazadnje je izdal pesniško zbirko Pismo v steklenici (2006). Leta 2011 je prejel zlatnik poezije za pesniški literarni opus, prispevek k slovenski kulturi in ustvarjalnosti ter požlahtnjenju slovenskega jezika.

Začetnik moderne poezije in pesniške avantgarde
"S Tauferjem se v sodobni slovenski književnosti začenja moderna poezija v pravem pomenu besede. Tudi po vsebinski strani je predhodnik in začetnik pesniške avantgarde; motivi in ideje so mu igra, ki jim ne gre več zares; resignacija in upor ostajata v okviru razumskega ali slikovitega sestavljanja pojmov," je o pesniku zapisal literarni zgodovinar Janko Kos.

Taufer zapušča tudi pomemben prevajalski opus: prevajal je angleško, srbsko, hrvaško in makedonsko poezijo. Njegova prevajalska dejavnost je delno vplivala na njegovo lastno poezijo.

Bil je idejni oče Mednarodnega pisateljskega srečanja Vilenica, ki je zaživel leta 1985, in mu zagotovil odmeven mednarodni status. Festival, ki ga organizira DSP, je v svojem prvem statutu deklariral vpetost v srednjeevropski prostor, takratno razumevanje pa je bilo povezano z zahtevo po strmoglavljenju političnih režimov. Če je festival v svojih začetkih težil k preseganju takratne železne zavese in je predstavljal nekakšen disidentski forum, je pozneje postal predvsem prostor srečevanja vseh, ki cenijo dobro, ne pa nujno svetovno znano literaturo.

Kot tajnik DSP-ja je bil v drugi polovici 80. let soudeležen v prizadevanjih za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Med drugim je sodeloval pri Pisateljski ustavi, ki pomeni temelj za slovensko ustavo iz leta 1991. Po osamosvojitvi Slovenije je bil zaposlen na ministrstvu za zunanje zadeve in na ministrstvu za kulturo.

Ob napovedi ukinitve samostojnega ministrstva za kulturo je januarja 2012 kot predsednik pisateljskega društva sodeloval pri ustanovitvi Koordinacijskega odbora kulture Slovenije (KOKS). Bil je tudi urednik pri Reviji 57 in v uredniškem odboru revije Perspektive, poleg tega je bil vodja Odra 57.

Prešernov nagrajenec
Za svoje delo je prejel vrsto nagrad. Leta 1976 je prejel Sovretovo nagrado, leta 1987 Jenkovo nagrado, leta 1996 Prešernovo nagrado za pesniški opus, leta 2005 zlati red za zasluge RS in leta 2016 Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Je tudi redni član Evropske pesniške akademije (Academie Europeenne de Poesie) in prejemnik več mednarodnih nagrad.

"Slovencem je predstavil moderno evropsko poezijo"
Na novico o Tauferjevi smrti se je odzvala tudi vlada. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, vlada z žalostjo sprejema vest o smrti prejemnika Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada ter izreka iskreno sožalje njegovi družini in bližnjim.

"S svojim prevajalskim opusom je slovenski družbi predstavil tudi moderno evropsko poezijo. Imel je izjemne zasluge za razvoj slovenske književnosti, gledališča in kulture. Bil je pobudnik ustanovitve mednarodnega festivala Vilenica, ki ga je vodil 13 let in mu zagotovil široko odmeven mednarodni status. Prejel je zlati red za zasluge, zlatnik poezije in Župančičevo nagrado za življenjsko delo," so še zapisali.

"Ob smrti misleca, pesnika, esejista in dramatika Vena Tauferja se je posušilo tudi njegovo pero. Za njim ostaja dragocen opus zbirk in prevodov ter esejev, ki so njegov živ spomin," je književniku v slovo zapisala predsednica Nataša Pirc Musar, ki je bila v teh dneh na obisku v Rimu in Vatikanu. Družini je izrekla globoko sožalje.