Praznik, ki ga nimajo vsi, kaže na veliko zavest naroda, je prepričana Neža Maurer. Foto: MMC RTV SLO
Praznik, ki ga nimajo vsi, kaže na veliko zavest naroda, je prepričana Neža Maurer. Foto: MMC RTV SLO
Slovenska zastava
Pogovor z Nežo Maurer ob slovenskem kulturnem prazniku. Foto: BoBo

Literarno je pomembno zaznamovala zadnja desetletja, saj so ob njenih pesmih odraščale cele generacije otrok, veliko je pisala in še piše tudi za odrasle. Topla, a odločna, pri svojih 86 letih še vedno iskriva in pronicljiva - Neža Maurer. Odprla nam je vrata svoje sobe v domu starejših v Preddvoru in s tem tudi tista do svoje duše. Ni začela z ljubezenskimi pesmimi kot večina, njene prve pesmi so bile otroške.

"Mama me je učila, veš, ti moraš hoditi po hiši in mora vsak zlog padati na korak," je o svojih pesniških začetkih dejala Maurerjeva, ki je pred kulturnim praznikom spregovorila za TV Slovenija.

Najbolj njene so pesmi za odrasle, ljubezen pa je nekako stalnica v njeni poeziji. "Pa tudi v mojem življenju, ker ne vem ... To je bil sveti Pavel, on je rekel - brez ljubezni nisem nič. Jaz sem gotovo imela za ljubezen vedno - ne samo dovolj časa, ampak tudi dovolj moči," je dejala.

Na vprašanje, ali še ljubi, odgovarja pritrdilno. "Ja, drugače bi pa že samomor naredila."

Ljubezen in minevanje
Ne le ljubezen, prav minevanje je tudi del njene poezije, saj se je s tem krogom življenja srečala že kot otrok, v vojni. O obojem še piše v zvezek, a pravi, da piše zase, da ne verjame, da bo kdaj to objavila.

Prvo knjigo je izdala relativno pozna, skoraj pri štiridesetih. Kot pravi, se razlog za to skriva v tem, da je ženska. "Takrat so bili Kovič, Pavček, Menart in Minatti silna konkurenca," doda in pojasni, da jo je to, da je ženska, oviralo. "To te vedno ovira, ker ženska je na svetu za to, da rodi otroke in kuha."

Kot pravi, je še danes tako. "Vedno bo tako, potem pa si moraš izboriti, da ni samo tako, da zmoreš še kaj drugega."

Da zmoremo, je tudi v zavesti našega naroda, pravi, saj smo Slovenci zaverovani vase, kar ni lepa, je pa koristna lastnost. Pokazala se je v času okupacije, bodril nas je naš jezik. "Pot: Vsakdo hodi po svojih stezah, včasih se na križpotjih srečamo, srečni, da smo se našli, srečni, da se bomo kmalu razšli. Skrivnostna so pota Gospodova. Življenje je samotna pot," je sklenila pogovor z nekaj verzi.

Vabljeni k ogledu celotnega pogovora.

Tenkočutne misli pesnice Neže Maurer
Tenkočutne misli pesnice Neže Maurer