V kranjskem gledališču so to delo Henrika Ibsena iz leta 1881 sinoči premierno uprizorili v režiji Igorja Vuka Torbice, za dramaturgijo pa je poskrbela Katarina Pejović.

V Strahovih je Mama Alvingova (Vesna Jevnikar) tista, ki je ujeta v prostor in običaje, iz katerih si ne upa izstopiti. Foto: Prešernovo gledališče Kranj/Nada Žgank
Igor Vuk Torbica: Za to, kar počnem, je potreben čas. In potrpljenje.

Kaj se skriva v zapletenih breznih človeških odnosov?
Ustvarjalci predstave so poskrbeli za poglobljeno in sodobno priredbo besedila, ki je nastalo pred mnogimi leti, a je z družbeno kritiko hinavščine relevantno tudi za današnji čas. Kot so pojasnili, se pri Strahovih plast za plastjo razpirajo na novo tisti strahovi, ki nas strašijo s poglobljenim vpogledom v zapletena brezna človeških odnosov na horizontu prevlade hipokrizije, moralne sprevrženosti in zategnjenih ter okostenelih družbenih nazorov.

Posledice vzdrževanja obstoječega stanja
Dramaturginja je povedala, da sta z režiserjem pri uprizoritvi besedila vzpostavila komunikacijo z Ibsenovim besedilom, tako da gledalec predstave začuti, da gre za stvari, ki se ga tičejo. "To so danes zadeve, ki na ta način niso več tako aktualne, zato smo iskali neko asociacijo, ki bi nam bila danes bliže," je pojasnila Katarina Pejović. Dodala je še, da v uprizoritvi vidimo, kakšne so posledice nedejanja oziroma dejanja, ki skuša vzdrževati obstoječe stanje.

Mama Alvingova je ujeta v prostor in običaje, iz katerih si ne upa izstopiti in jih skuša ohranjati, je vodilo svoje vloge pojasnila igralka Vesna Jevnikar. Njenega sina Osvalda v predstavi igra Blaž Setnikar, nastopajo pa tudi Borut Veselko, Peter Musevski in Vesna Pernarčič.

Ibsenovi Strahovi v kranjskem gledališču

Nagrada, poimenovana po Prešernovi muzi
Gledališče je po premieri v sodelovanju z Gorenjskim glasom podelilo letošnjo nagrado julija za najboljšo igralsko stvaritev domačega ansambla v pretekli sezoni, ki jo je prejel prav Blaž Setnikar. Prejšnje leto so jo namenili Mihi Rodmanu, ki je gledalce navdušil predvsem z monodramo Judovski pes. Sicer pa nagrada nosi ime po muzi Franceta Prešerna, po katerem se imenuje kranjsko gledališče.