Na Trubarjevi domačiji so pripravili praznično prireditev, katere osrednji dogodek je bila predstavitev prvega celovitega prevoda Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske v slovenski jezik. Trubarjevo domačijo v Rašici, v kateri naj bi se leta 1508 rodil veliki protestantski duhovnik, pisatelj in prevajalec, vsako leto obišče približno 15.000 obiskovalcev, v lanskem Trubarjevem letu pa je število celo preseglo 20.000.

Rašica v 16. stoletju
Danes poznamo Rašico predvsem kot Trubarjev rojstni kraj, a kakšen pomen je imel kraj v času, ko je živel mož, ki je s svojim delom pomembno vplival na razvoj slovenskega jezika? Kot nam je pojasnil direktor Javnega zavoda Trubarjevi kraji Matjaž Gruden, so mimo Rašice tekle pomembne trgovske poti, po katerih so tovorili ali prevažali blago, popotniki pa pešačili ali jezdili. Ena izmed poti je vodila mimo Turjaka proti Blokam, druga, pomembnejša, s Hrvaškega, Novega mesta in doline Krke čez dobrepoljsko dolino na Notranjsko in čez Kras do Trsta, tretja pa proti Ribnici in Kočevju do Reke. Ravno po tej poti se je 12-letni Trubar s trgovci odpravil na Reko.

"Na Rašici je torej šlo za živahen pretok ljudi, blaga in informacij. Odprtost vasi ter povezava s tedanjimi pomembnimi trgovskimi in političnimi središči Reko, Salzburgom, Dunajem in Trstom je tako ob podpori Turjačanov odločilno vplivala na odhod mladega Trubarja od doma."
Domačija stoji danes na mestu, kjer naj bi se rodil Primož Trubar, a lesenih bajt, ki so tam stale pred pol tisočletja, že dolgo ni več. Kompleks domačije je star približno dvesto let, obnovljen pa je bil ob 400-letnici Trubarjeve smrti, ki smo jo zaznamovali pred 23 leti. Lani smo se 500-letnice rojstva začetnika slovenske književnosti s številnimi dogodki spominjali kar vse leto, če dodamo še državno proslavo ob vsakoletnem državnem prazniku, izdajanje Trubarjevih del in prevajanje teh v sodobno slovenščino, snemanje nadaljevank o njegovem življenju in še kaj, se je po besedah Grudna vednost o Trubarju v zadnjih desetletjih temeljito poglobila.
Kakšna je bila 'človeška podoba' Primoža Trubarja?
A kaj je tisto, kar je še treba raziskati, kateri del Trubarjevega življenja nam je premalo znan? "Raziskane so postaje Trubarjevega življenja, njegova potovanja, stiki s sodobniki, dostopna so njegova pisma, prav tako njegove družinske in celo premoženjske razmere. Raziskovalce Trubarjevega dela, pisatelje in pisateljice, ki so poskušali predstaviti njegovo podobo, je navduševala Trubarjeva dolga in razgibana življenjska pot, silna delavnost in ustvarjalnost. Pa vendar je značajski del Primoža Trubarja v literarnih tekstih orisan zgolj površinsko, zato ostaja njegova človeška podoba zakrita s tančico skrivnosti. Trubarjevo delo je neizčrpen vir za raziskovanje."

Uradna zavrnitev prošnje za vpis v razvid muzejev
V Trubarjevi domačiji si že nekaj časa prizadevajo, da bi dobila status muzeja in da bi pridobili dovoljenje za opravljanje muzejske dejavnosti, a po besedah Matjaža Grudna so bili do zdaj poskusi deležni bolj mlačnega odziva pristojnih organov države. Kot pravi, jim je ministrstvo za kulturo tudi uradno zavrnilo prošnjo za vpis Trubarjeve domačije v razvid muzejev. "In to na osnovi neživljenjskih pravil, ki so skozi leta nastajala v zaprtih krogih sebi zadostnih interesnih skupnosti."

Obnašanje, ki je v nasprotju s Trubarjevim življenjskim slogom
"Prav tako Trubarjeva domačija ne izpolnjuje vseh pogojev za pridobitev statusa kulturnega spomenika državnega pomena«, še pojasnjuje Gruden in dodaja: "Institucije države z iskanjem formalnih razlogov za zavračanje naših pobud jasno izražajo svoj odnos do Trubarjeve domačije in Trubarjeve dediščine. Z nezainteresiranostjo, slepim in doslednim sledenjem lastnim pravilom igre, počasnimi odzivi, ki mejijo na neustrezno organiziranost aparata, torej z obnašanjem, ki je v popolnem nasprotju s Trubarjevim življenjskim stilom. Toda danes je praznik …"

Nujno kulturno dejanje, ki utrjuje zavest o skupni slovenski usodi
Kot izpolnitev dolga sedanje generacije Slovencev, živečih v samostojni državi, do velikega moža iz narodove zgodovine pa vidi Gruden med drugim v nedavno tega predstavljenem prevodu Katekizma v sodobno slovenščino. "Izid Katekizma leta 1550 je namreč ustanovno dejanje slovenske kulture, jezika in identitete. Gre torej za nujno kulturno dejanje, ki utrjuje zavest o skupni slovenski usodi. Trubar je najžlahtnejše in najboljše, kar lahko Slovenci iz studenca minulih stoletij ponudimo sebi in svetu."